Opredelitev splošnih pogojev

Neposredna plačila lahko uveljavlja nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

•  Izvaja kmetijsko dejavnost.
•  Intervencije neposrednih plačil uveljavlja na vsaj 1 ha upravičenih hektarjev površin kmetijskega gospodarstva (najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele znaša vsaj 0,1 ha). Izjema so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podporo za rejo drobnice, podporo za rejo govedi, podporo za rejo krav dojilj ali podporo za mleko v gorskih območjih in ne dosegajo 1 ha upravičenih hektarjev površin. Ti upravičenci morajo biti v danem koledarskem letu upravičeni do najmanj 100 evrov neposrednih plačil.
• Izpolnjuje pogoj aktivnega kmeta.
• Izpolnjuje zahteve pogojenosti.
• Izpolnjuje pogoje iz posameznih intervencij neposrednih plačil, ki jih uveljavlja na zbirni vlogi za tekoče leto.

Kmetijska dejavnost je opredeljena kot:

• proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov ali
• vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov (na primer praha), torej in sicer za:
  • orno zemljišče, katerikoli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov (najmanj plitka obdelava tal ali košnja ornih površin preden rastline semenijo,
  • trajne nasade, košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta in obrezovanje trajnih rastlin na način, da ohranijo proizvodni potencial,
  • trajno travinje, košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, ali košnja vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za trajno travinje, za katero se v tekočem letu uveljavlja intervencijo kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP – BK) v okviru operacij »Posebni traviščni habitati«, »Traviščni habitati metuljev«, »Steljniki«, »Mokrotni traviščni habitati«, »Ohranjanje mokrišč in barij«, »Suhi kraški travniki in pašniki«, »Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov« in »Ohranjanje suhih travišč« ter intervencijo »Plačila Natura 2000« ter intervencija »Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih« in mokrišča in šotišča, določena pri standardu 2 dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP 2) iz uredbe, ki ureja pogojenost.

Obseg in vrsta kmetijskih površin

Obseg in vrsta kmetijskih površin, ki jih ima na voljo nosilec kmetijskega gospodarstva in na njih izvaja kmetijsko dejavnost, sta pomembna z vidika zahtev, kdaj se kmetijska površina šteje za upravičeno.

V ta namen veljajo naslednje opredelitve:

Kmetijska površina je orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad, na novo je vključen kmetijsko-gozdarski sistem na površinah, ki pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves ali grmov na hektar ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč kot raba 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

Orno zemljišče je kmetijska površina, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev - RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe:         

• 1100 – njiva,
• 1131 – začasni travnik,
• 1150 – njiva za rejo polžev,
• 1161 – hmeljišče v premeni,
• 1170 – jagode na njivi,
• 1190 – rastlinjak,
• 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod,
• 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi.

Trajni nasad je kmetijska površina z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko-gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe:   

• 1160 – hmeljišče,
• 1180 – trajne rastline na njivskih površinah,
• 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod,
• 1211 – vinograd,
• 1212 – matičnjak,
• 1221 – intenzivni sadovnjak,
• 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogoja iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev,
• 1230 – oljčnik,
• 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:
  • drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
  • hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč;

Trajno travinje je kmetijska površina, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo.

Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih gozdnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi skladno z definicijo za vzdrževanje.

K trajnemu travinju se šteje tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves, ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 

• 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev,
• 1300 – trajni travnik,
• 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem: 
  • so trave ali druge zelene krmne rastline, trave, razen če so namenjene pridelavi semen, travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
  • se za namen spremljanja kolobarja upoštevata glavni posevek in posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu.

»Upravičen hektar« za neposredna plačila

Kot »upravičen hektar« za neposredna plačila se šteje:

• Vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti nosilca kmetijskega gospodarstva, v obdobju vegetacije uporablja za nekmetijsko dejavnost za obdobje, ki v tekočem letu ni daljše od 30 dni, oziroma se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti kljub več kot 30 dnem lahko šteje za upravičeno, če nosilec kmetijskega gospodarstva dokaže, da se kmetijske dejavnosti lahko izvajajo, ne da bi jih znatno ovirali intenzivnost, narava, trajanje in časovni razpored nekmetijskih dejavnosti. Ta občasna nekmetijska raba mora biti časovno omejena, ne sme povzročiti uničenja vegetacijske odeje, razen v primeru, da je uničenje vegetacijske odeje posledica priprave zemljišča za izboljšanje kmetijske dejavnosti, ali ogrožati skladnosti z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji na kmetijski površini. Dopušča se kmetijska raba vsako drugo leto, kot je določeno pri kmetijski dejavnosti, kadar gre za trajno travinje, pomembno za ohranjanje kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000.
• Krajinske značilnosti na vseh vrstah kmetijskih površin, razen trajnega travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, ki obsegajo največ 100 m² ali so široke največ 2 m. V primeru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete se kot upravičen hektar šteje tudi vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda dobri kmetijski in okoljski pogoji (DKOP) 8 iz pogojenosti, in vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za doseganje minimalnega 4 % deleža ornega zemljišča, namenjenega za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanimi zemljišči, na podlagi standarda DKOP 8 iz pogojenosti.
• Površina, na kateri se prideluje konoplja, se šteje kot upravičen hektar le v primeru, da vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah konoplje ne presega 0,3 %. Nadalje se površina, na kateri se predeluje konoplja oziroma vrtni mak, šteje kot upravičen hektar, če je nosilec kmetijskega gospodarstva pridobil dovoljenje za gojenje konoplje oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka.
• Površine se štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin.
• Upravičen hektar je na razpolago nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki se vpiše v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zanj pravico do uporabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Aktivni kmet

Pogoj aktivnega kmeta morajo izpolnjevati vlagatelji zahtevkov za neposredna plačila in z letom 2024 tudi za Plačilo za naravne in druge omejitve oziroma OMD plačilo.

Nosilci kmetijskega gospodarstva, ki so za preteklo leto prejeli do 5.000 evrov neposrednih plačil, se avtomatično vsi štejejo za aktivne kmete. Za ostale nosilce kmetijskega gospodarstva pa se bo preverilo, če opravljajo vsaj minimalno raven kmetijske dejavnosti, ki jo dokažejo z enim od naslednjih meril:

• obvezna vključenost v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet od 1. januarja do 30. novembra tekočega leta;
• obtežba živali na kmetijskem gospodarstva nosilca je najmanj 0,2 glave velikih živali (GVŽ) na ha kmetijskih zemljišč v uporabi;
• orna zemljišča oziroma trajni nasadi predstavljajo več kot polovico kmetijskih površin na kmetijskem gospodarstvu;
• prihodki nosilca kmetijskega gospodarstva iz kmetijske dejavnosti predstavljajo vsaj eno tretjino prihodkov nosilca kmetijskega gospodarstva iz nekmetijskih dejavnosti;
• ima v lasti kmetijsko mehanizacijo (nosilec kmetijskega gospodarstva je lastnik kolesnega traktorja vsaj 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in je hkrati vpisan v evidenco registriranih vozil) ali pa je izvedel plačilo storitve za kmetijska opravila;
• izkazuje pomemben prispevek k varovanju okolja v obliki vključitve večine površin kmetijskega gospodarstva (vsaj 50 % površin kmetijskega gospodarstva) v intervencije kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri (KOPOP – NV), kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP – BK) in ekološko kmetovanje, biotično varstvo rastlin, operacije lokalne sorte znotraj intervencije lokalne pasme in sorte, ter intervenciji biotično varstvo rastlin ali plačila Natura 2000.

Višina plačila

Izplačilo za posamezno intervencijo bo upoštevalo realiziran znesek na enoto (višina plačila na enoto) za vsako intervencijo. Realiziran znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih živali oziroma hektarjev za zadevno leto pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto. Če so s tem okvirna finančna sredstva presežena, se pri večini intervencij zniža načrtovani znesek na enoto ali najnižji znesek na enoto.

Pri dveh shemah za podnebje in okolje, Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca in Varstvo gnezd pribe, je realizirani znesek vedno enak načrtovanemu znesku. V primeru večje prijave se dodatna sredstva prenesejo iz drugih shem intervencije Sheme za podnebje in okolje ali pa iz Osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost.

Mehanizem finančne discipline

Pri neposrednih plačilih se lahko v primeru, kadar napovedi za financiranje intervencij na ravni EU kažejo, da bodo posebne zgornje meje za posamezno proračunsko leto presežene, uporablja mehanizem finančne discipline. Kljub izrazu ne gre za znižanje iz naslova upravnih ukrepov zaradi nepravilnosti, temveč za znižanje izplačil neposrednih plačil, z namenom vzpostavitve finančne rezerve kmetijskemu sektorju na ravni EU v primeru večjih kriz. Če na ta način zbrana sredstva na ravni EU za krize v kmetijskem sektorju niso porabljena, se naslednje leto nosilcem kmetijskih gospodarstev povrnejo.

Način izvedbe

Izplačila se za določen odstotek znižajo samo nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki se jim v letu, ko se izvaja finančna disciplina, odobri več kot 2.000 evrov sredstev neposrednih plačil. Delež morebitnega znižanja v okviru finančne discipline določi Evropska komisija z izvedbeno uredbo v posameznem koledarskem letu izvajanja neposrednih plačil.

Prav tako Evropska komisija z izvedbeno uredbo določi znesek povračila finančne discipline za preteklo leto, ki pripada Sloveniji. Na tej podlagi Slovenija izračuna stopnjo povračila za nosilce kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, ki se povrne ob izplačilu neposrednih plačil za tekoče leto.

Stopnja povračila finančne discipline za leto 2021, ki se je povrnila ob izplačilu neposrednih plačil za leto 2022, je znašala 1,59 %, in se je uporabila na skupnem znesku odobrenih neposrednih plačil za leto 2022.