Pravice prosilcev za mednarodno zaščito obsegajo pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji, materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi, finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dostopa na trg dela, humanitarne pomoči in žepnine.

Nastanitev

Prosilce za mednarodno zaščito nastanjujemo v azilni dom ali njegove izpostave. V primeru izjemnih osebnih okoliščin in v kolikor se jim ne more zagotoviti primerne nastanitve v azilnem domu se lahko na podlagi njihove vloge nastanijo tudi v druge institucije. Na podlagi vloge in ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev se lahko nastanijo tudi na zasebne naslove. V kolikor so upravičeni in za to izpolnjujejo pogoje, prejmejo v primeru nastanitve zunaj azilnega doma finančno pomoč.

Prosilci za mednarodno zaščito lahko v utemeljenih primerih na podlagi predhodno izdane dovolilnice prenočijo tudi izven azilnega doma ali njegove izpostave.

Prosilec ima na področju sprejema pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji in gibanja znotraj območja občine, v kateri ima določen naslov začasnega prebivanja.

Za nastanjene prosilce v azilnem domu ali izpostavi azilnega doma v Ljubljani je to območje Mestne občine Ljubljana.

Materialna oskrba v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi

Prosilcem zagotavljamo prehrano, ki je prilagojena njihovim osebnim okoliščinam in ki praviloma obsega tri obroke dnevno. Prosilcem, ki nimajo ustrezne obleke in obutve, se ta zagotovi, prav tako jim zagotavljamo osnovne higienske potrebščine.

Nujno zdravljenje

Prosilci za mednarodno zaščito so upravičeni do nujnega zdravljenja. Ranljive osebe s posebnimi potrebami in izjemoma tudi drugi prosilci, imajo pravico do dodatnega obsega zdravstvenih storitev, ki ga odobri posebna komisija.

Mladoletni prosilci in mladoletniki brez spremstva so upravičeni do zdravstvenega varstva v enakem obsegu kot otroci, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani. Prav tako so do zdravstvenega varstva upravičeni tudi šolajoči otroci po 18. letu do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

Izobraževanje

Prosilcem za mednarodno zaščito se skladno s predpisi, ki urejajo obvezno osnovnošolsko izobraževanje, najkasneje v treh mesecih od dneva vložitve prošnje zagotovi pravica do osnovnošolskega izobraževanja. Zagotavlja se jim dostop do izobraževanja na poklicnih in srednjih šolah ter dostop do višješolskega, visokošolskega in izobraževanja odraslih pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.

Zagotavlja se jim tudi udeležba na tečajih slovenskega jezika.

Dostop na trg dela in poklicnega usposabljanja prosilcev

Prosti dostop na trg dela se prosilcem za mednarodno zaščito zagotovi tri mesece po vložitvi prošnje, če jim v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati njim. Prav tako se jim v tem času omogoči dostop do tečajev poklicnega usposabljanja pod pogoji, ki urejajo to področje.

Humanitarna pomoč

Prosilci imajo zagotovljen dostop do humanitarnih organizacij.

Žepnina

V kolikor prosilec nima lastnih sredstev za preživljanje, je do pravnomočno končanega postopka priznanja mednarodne zaščite upravičen do žepnine. Ta se mu izplačuje mesečno za pretekli mesec. Če prenoči izven azilnega doma brez dovolilnice, se mu žepnina ne izplača.

Dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito

Spoštovati morajo pravni red Republike Slovenije in integriteto uradnih oseb, biti morajo vedno dosegljivi pristojnemu organu, se odzivati na njegova vabila in se podrejati njegovim ukrepom ter urad nemudoma obvestiti o spremembi naslova prebivališča. Uradnim osebam morajo nemudoma predložiti vse dokumente, ki so pomembni za obravnavanje njihove prošnje in sodelovati pri ugotavljanju istovetnosti ter v najkrajšem možnem času utemeljiti prošnjo in po resnici predstaviti okoliščine in dejstva, potrebna za utemeljitev prošnje. Dovoliti morajo, da jih uradna oseba fotografira, odvzame prstne odtise in po predhodnem obvestilu posname ustne izjave, podane v postopku. Spoštovati morajo pravila, ki jih določata hišni in požarni red azilnega doma ter posredovati podatke in dokumentacijo, ki vplivajo na uresničevanje pravic na področju sprejema.  

Hišni red azilnega doma

Z Uredbo o hišnem redu azilnega doma se določa hišni red azilnega doma, njegovih izpostav in nastanitvenih kapacitet, vzpostavljenih na meji oziroma v bližini meje ali na območju letališča oziroma sidrišča.

S hišnim redom se določa organizacija bivanja oseb, ki so v skladu z določbami Zakona o mednarodni zaščiti nastanjene v azilnem domu.