Mreža zgodnjega obveščanja

Ob jedrski nesreči ali nesreči z virom sevanja, pri katerem bi se sprostila v okolje velika količina radioaktivnih snovi in, katera bi imela velike radiološke posledice, je treba zagotoviti takojšnje podatke o nivojih sevanja in o radioaktivnosti v okolju. V ta namen je bil po Černobilski nesreči tudi v Sloveniji kmalu vzpostavljen avtomatski merilni sistem, namenjen sprotnemu zaznavanju povišanega sevanja v okolju.

V mrežo zgodnjega obveščanja (MZO) v Sloveniji je vključen državni merilni sistem, ki ga upravlja Uprava za jedrsko varnost (URSJV) in tudi sistema v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) ter v Reaktorskem infrastrukturnem centru na Brinju (RIC). Vsega skupaj je v mrežo zgodnjega obveščanja vključeno 72 merilnikov sevanja, trije merilniki radioaktivnosti zraka in dva merilnika radioaktivnega useda (talne depozicije).

Od leta 2021 dalje izvaja URSJV obsežen projekt posodobitve Mreže zgodnjega obveščanja (MZO). V sklopu projekta so bili stari merilniki tipi MFM 203 nadomeščeni z novejšimi in avtonomnejšimi merilniki tipa Envinet MIRA. MZO je razširjena za nekaj novih strateško pomembnih lokacij (na primer Kum, Idrija, Vrbanski plato in Sevno). Projekt se bo predvidoma zaključil do konca leta 2025.

Radioaktivnost zraka se meri v Sloveniji na treh mestih, in sicer v Ljubljani, Krškem (NEK) in Drnovem na Krškem polju. Koncentracije radionuklidov v enotah Bq/m³ se določajo gama spektrometrično, podatki pa se posredujejo vsako uro, v primeru alarma pa vsakih 5 minut.

Radioaktivnosti tal (talna depozicija) se meri na Brinju pri Ljubljani in na Drnovem. V teku pa je pridobivanje še dveh novih lokacij. Podatki v enotah Bq/m² se posredujejo vsakih 10 minut.

Podatki o meritvah se stekajo na URSJV, ki je tudi zadolžena za stalno analizo podatkov. Vzpostavljen ima sistem stalne pripravljenosti za primer, da bi sevanje kjerkoli v državi prekoračilo alarmne vrednosti. URSJV je tudi svetovalno telo Republiškega štaba za civilno zaščito v primeru jedrske ali radiološke nesreče.

URSJV zagotavlja redno umerjanje merilnikov, sproten prenos podatkov, arhiviranje teh podatkov in kakovost meritev. Na voljo so tudi upravnim organom sosednjih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum in Skupnemu raziskovalnemu središču Evropske komisije (angleško Joint Research Centre, JRC).

Podatki o meritvah radioaktivnosti v okolju

Meritve radioaktivnosti v okolju so dostopne splošni javnosti preko spletnega portala Radioaktivnost v okolju. Oznake merilnih mest na zemljevidu MZO so obarvane. Zelena barva pomeni normalne ravni sevanja, toplejše barve (rumena, oranžna, rdeča) pa pomenijo prekoračitev opozorilnih oziroma alarmnih vrednosti.

Odčitek merilnika sevanja pove raven sevanja, ki ga povzročata naravna radioaktivnost Zemlje in kozmični žarki. Te ravni se gibljejo v Sloveniji večinoma med 0,08 - 0,12 μSv/h (80 – 120 nSv/h). Ob Černobilski nesreči bi merilniki v prvih dneh kazali v osrednjem delu Slovenije tudi do dvajsetkrat višje vrednosti (1,5 – 2,0 μSv/h) od normalnih. Ob močnem dežju zabeležijo merilniki nekajurno povišanje hitrosti doze, največ do trikratnika normalne vrednosti. Zaradi tega k ovrednotenju rezultatov pripomorejo tudi sočasno zabeleženi podatki o padavinah.

Opozorilne in alarmne vrednosti so nastavljene na 0,25 μSv/h oziroma na 0,5 μSv/h. Alarm se sproži, če je presežen alarmni nivo na treh merilnih mestih istočasno.

Splošni javnosti je omogočen vpogled v dogajanje v zadnjih 24 urah.

Program nadzora radioaktivnosti v okolju

Program nadzora radioaktivnosti v okolju je opisan v Pravilniku o monitoringu radioaktivnosti, rezultati in ugotovitve pa so podani v Poročilu o obsevanosti prebivalcev Slovenije, ki ga vsako leto zagotavlja Uprava za varstvo pred sevanji. V poročilu so zbrani, analizirani in komentirani rezultati meritev radioaktivnosti v vzorcih biosfere kakor tudi v posameznih členih prehrambne verige. Upoštevani so rezultati različnih monitoringov, ki se izvajajo v Sloveniji pod okriljem Ministrstva za zdravje, Ministrstva za naravne vire in prostor in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na podlagi katerih so ocenjene doze zaradi radioaktivnega onesnaženja za različne skupine prebivalcev. V programu je navedena vrsta vzorca in vrsta meritve, vzorčevalna mesta, pogostost meritev in letno število vzorcev. Merita se radioaktivnost zraka, zemlje, padavin, površinskih vod (reke in morje), pitne vode, hrane, krme in pelet. Ovrednotenje rezultatov in skrajšana vsebina nadzora je podana v vsakoletnih poročilih URSJV.

Obseg monitoringa je zastavljen tako, da pokriva predvsem osrednje območje države ter območja, ki so bila v preteklosti najbolj kontaminirana. Poudarek je tudi na tistih območjih, ki so pomembni za pridelavo hrane. Vzorčevalna mesta so v splošnem stalna, le pri pitni vodi, hrani in krmi se od leta do leta spreminjajo, da periodično zajamejo vsa področja Slovenije. Karta z vzorčevalnimi točkami za posamezno leto je podana v poročilu o obsevanosti prebivalcev Slovenije Uprave za varstvo pred sevanji. Posebej je podana karta meritev doze zunanjega sevanja.

Obratovalni monitoring radioaktivnosti

Vsak od nadzorovanih objektov, Nuklearna elektrarna Krško (NEK), Raziskovalni reaktor (TRIGA), Centralno skladišče za radioaktivne odpadke (CSRAO) in Rudnik urana Žirovski vrh (RUŽV), ima svoj specifični program nadzora.

Splošni elementi programa so vsem objektom skupni. Obseg obratovalnega monitoringa radioaktivnosti se med nadzorovanimi objekti razlikuje in je prilagojen značilnostim posameznega objekta. Obratovalni monitoring je sorazmeren z značilnostmi vira, pričakovanimi izpusti radioaktivnih snovi in sestavo radionuklidov v izpustih, upoštevajoč njihovo pomembnost pri različnih poteh izpostavljenosti.

Podrobnejši pregled posameznih programov obratovalnega monitoringa je podan v letnih poročilih za posamezne objekte (NEK, RUŽV, TRIGA in CSRAO), ki jih URSJV povzame v letnih poročilih. Program nadzora vključuje tudi nabor preiskovanih radionuklidov za posamezni objekt.

Najobsežnejši monitoring radioaktivnosti v Sloveniji zagotavlja NEK, ki mu po obsegu sledi monitoring nekdanjega RUŽV. Program monitoringa radioaktivnosti TRIGA in CSRAO sta po obsegu bistveno manjša. Skrajšani pregled programov monitoringa radioaktivnosti je za vsak objekt podan v letnih poročilih URSJV. Lokalna območja nadzora so podana na kartah, prikazanih v letnih poročilih jedrskih in sevalnih objektov.

Pooblaščeni izvajalci meritev

Meritve radioaktivnih izpustov v okolje izvajajo obratovalci objektov sami, bodisi s kontinuiranimi merilniki izpustov, bodisi z laboratorijskimi meritvami periodično vzetih vzorcev. Za izvajanje meritev morajo imeti pooblastilo URSJV. Pri tem lahko sodelujejo tudi zunanji pooblaščeni izvajalci, ki morajo prav tako imeti pooblastilo Uprave za jedrsko varnost.

Meritve radioaktivnosti v okolju izvajajo izključno zunanji pooblaščeni izvajalci meritev radioaktivnosti.

Pooblastilo URSJV dobijo izvajalci meritev pod pogojem, da imajo merilne laboratorije z akreditiranimi metodami, zadostne strokovne reference ter zadostne tehnične in kadrovske kapacitete.

Pooblaščeni izvajalci meritev opravljajo vzorčenje in izvajajo analitske metode. Pooblaščenci varstva pred sevanji pa ovrednotijo meritve radioaktivnosti tako glede stopnje kontaminacije in njenih trendov kot glede na izpostavljenost prebivalstva (ocenijo doze).