Standardizacija zemljepisnih imen
Standardizacijo zemljepisnih imen in nadalje pripravo ter objavo seznamov zemljepisnih imen spodbujajo resolucije Organizacije združenih narodov (OZN), z namenom poenotenja rabe zemljepisnih imen, ki se pojavljajo v najrazličnejših oblikah mednarodnega komuniciranja, kartografskih izdelkih, publikacijah in medijih. Pri zapisovanju zemljepisnih imen OZN uveljavlja načelo, naj se v mednarodni komunikaciji v čim večji meri uporabljajo endonimi.
V Sloveniji je za standardizacijo zemljepisnih imen zadolžena Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ustanovljena s strani Vlade Republike Slovenije. Standardizirana so vsa imena slovenskih naselij, vsa zemljepisna imena na državnih preglednih kartah v merilih 1: 250.000 in 1 : 1.000.000 ter slovenska imena držav.
Zemljepisna imena
Zemljepisno ime je lastno ime zemljepisne danosti na površini Zemlje, nastalo v določenem časovnem obdobju in na določenem jezikovnem območju. Izraz zemljepisno ime ima tudi tri sopomenke: geografsko ime, krajevno ime in toponim.
Zemljepisna imena se delijo na naselbinska in nenaselbinska. Naselbinska zemljepisna imena so imena naselij (mest, trgov, vasi) in imena zaselkov. Vsa ostala zemljepisna imena (imena držav, pokrajin, krajinskih predelov, gora, jam, voda) so nenaselbinska zemljepisna imena. Ločevanje med naselbinskimi in nenaselbinskimi zemljepisnimi imeni je v slovenskem jeziku zelo pomembno, saj se pravopisna pravila za pisanje obeh vrst razlikujejo.
Druga delitev zemljepisnih imen, ki velja za prav vsa zemljepisna imena na svetu, je delitev na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime v enem izmed jezikov, ki se govorijo na območju poimenovane danosti, eksonim pa zemljepisno ime v jeziku, ki se ne govori na območju poimenovane danosti in ki je različno od endonima te danosti.
Slovenski endonimi so tako slovenska zemljepisna imena znotraj slovenskega etničnega ozemlja, slovenski eksonimi pa slovenska zemljepisna imena izven slovenskega etničnega ozemlja, vendar le, če se slovenska zemljepisna imena razlikujejo od izvirnih imen. Tako je denimo Ljubljana slovenski endonim, Lubiana pa italijanski eksonim za naše glavno mesto. Rim pa slovenski eksonim ter Roma italijanski endonim za glavno mesto Italije. Med eksonime sodi tudi večina imen držav v slovenskem jeziku. Tako je Italija slovenski eksonim, Argentina pa ne, ker se slovensko ime ne razlikuje od izvirnega imena.
Postopki in priporočila za označevanje in poimenovanje naselij, ulic in stavb
Pri določitvi imena naselja oziroma imena ulice sodeluje delovno telo vlade, pristojno za standardizacijo zemljepisnih imen, kot določa Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb.
Predlagatelj za določitev imena naselja oziroma imena ulice mora pridobiti mnenje delovnega telesa vlade o ustreznosti predlaganega imena naselja oziroma imena ulice.
Vlada je kot svoje delovno telo, pristojno za standardizacijo zemljepisnih imen, imenovala Komisijo za standardizacijo zemljepisni imen.
Postopki se vodijo na način, ki ga določa Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb.
Predlagatelji postopkov
Predlagatelji postopka je lahko:
- župan,
- člani občinskega sveta,
- svet ali odbor krajevne, vaške ali četrtne skupnosti,
- udeležene osebe, ko so kot morebitni predlagatelj opredeljene v drugem odstavku 3. člena zakona.
Roki za izdajo mnenj in potrdil
Roki za izdajo mnenj in potrdil so določeni za Geodetsko upravo in Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen.
- Geodetska uprava izda mnenje glede predlaganega imena naselja ali ulice in potrdilo, da v Republiki Sloveniji ni naselja (oziroma v občini ulice) z istim imenom, kot se predlaga, v 15 dneh od prejema popolne dokumentacije.
- Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen izda mnenje o ustreznosti predlaganega imena naselja ali ulice oziroma predlaganega uradnega kratkega imena naselja ali ulice v 15 dneh od prejema popolne dokumentacije.
Dopolnitev dokumentacije
Dopolnitev dokumentacije je zhtevana:
Če predložena dokumentacija ni popolna, razumljiva ali je dvoumna, Geodetska uprava oziroma Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pozove predlagatelja, da jo dopolni ali dodatno pojasni. Ker roki za dopolnitev dokumentacije s predpisi niso določeni, se zaradi čim hitrejše izvedbe postopka predlagatelju pošlje poziv v treh delovnih dneh od prejema zahteve oziroma najpozneje v 15 dneh od prejema zahteve.
Rok, v katerem mora predlagatelj dopolniti dokumentacijo, ni določen in je odvisen zgolj od interesa predlagatelja.
Predlagano ime novega naselja oziroma ulice oziroma predlagano uradno kratko ime novega naselja oziroma ulice mora biti zapisano z malimi črkami in z ustrezno uporabo velikih začetnic ter presledkov v skladu s pravopisom.
-
Navodila
- Določitev območja novega naselja (docx, 15 KB)
- Preimenovanje naselja (docx, 15 KB)
- Vzpostavitev uličnega sistema (docx, 15 KB)
- Sprememba uličnega sistema (docx, 15 KB)
- Priporočila Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen glede ustreznosti imen naselij in ulic (docx, 42 KB)
Publikacije
-
Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000 (2008)
Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte v merilu 1 : 250.000 je objavljen na hrbtni strani Državne pregledne karte v merilu 1 : 250.000. Na karti je prikazanih prek 8000 zemljepisnih imen, od tega 4272 na območju Republike Slovenije. Na slovenskem državnem območju predstavljajo večino imen naselja (3609), sledijo oronimi (345), hidronimi (277) ter pokrajinska imena (41). Na karti so prikazana vsa slovenska naselja z več kot 200 prebivalci, v primeru zadostnega prostora na karti pa tudi nekaj naselij z manj kot 200 prebivalci.Brošure, publikacije -
Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije (2001)
Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije temelji na resolucijah sedmih konferenc Združenih narodov za standardizacijo zemljepisnih imen (Ženeva 1967, London 1972, Atene 1977, Ženeva 1982, Montréal 1987 ter New York 1992 in 1998), še posebej na resolucijah I/4 (Nacionalni imeniki zemljepisnih imen), II/17 (Posvetovanje pri pripravi imenikov zemljepisnih imen), II/35 (Začasni spiski standardiziranih imen), III/2 (Označevanje mednarodnih imenikov zemljepisnih imen držav), IV/18 (Večstransko obravnavanje toponimskih podatkov) in V/16 (Izdajanje uradnih nacionalnih oblik zemljepisnih imen).
Imenik vsebuje slovenska zemljepisna imena na zemljevidu Republike Slovenije v merilu 1 : 1.000.000. Vsa zemljepisna imena znotraj ozemlja Republike Slovenije je leta 2001 standardizirala Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen slovenske vlade. Dodani so tudi kratek zemljepisni pregled Slovenije, kratek opis slovenskega jezika in slovenske abecede, preglednica z nekaterimi slovenskimi geografskimi izrazi v angleškem, nemškem, francoskem in španskem jeziku ter seznam virov.Brošure, publikacije- Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije (pdf, 11 MB)
- Državna pregledna karta v merilu 1 : 1 000 000 (gif, 1.5 MB)
-
Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot (2001)
Geodetska uprava Republike Slovenije vodi in vzdržuje dva imenska registra - Register zemljepisnih imen (REZI) in Register prostorskih enot (RPE).
Da bi bil zapis že obstoječih ali v bodoče nastalih zemljepisnih imen in upravnih prostorskih enot slovnično, pravopisno in sploh jezikovno pravilen, se je Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru interdisciplinarno sestavljene Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije že leta 1997 zavzela za izvedbo ustrezne študije. Jezikoslovna analiza je bila opravljena v okviru projekta Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen po posameznih tipih glede na šifranta Register zemljepisnih imen in Register prostorskih enot. Sinteza te analize, ki jo prinaša pričujoča publikacija, je bila potrjena na seji Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije dne 17. aprila 2000.Brošure, publikacije -
Toponimska navodila za Slovenijo (1995)
Toponimska navodila za Slovenijo so namenjena slovenskim in tujim redaktorjem kart in drugih izdelkov, katerih vsebina se nanaša na toponime. Skladna so z resolucijami, ki so bile sprejete na konferencah o standardizaciji zemljepisnih imen pri Združenih narodih. Publikacija je dostopna v slovenskem in angleškem jeziku.Brošure, publikacije- Toponimska navodila za Slovenijo (doc, 117 KB)
- Toponymic guidelines for Slovenia (doc, 452 KB)
-
Slovar toponimske terminologije (1995)
Slovar se po vsebini in pomenu smiselno nanaša na termine in definicije angleško-angleškega Slovarja toponimske Ekspertne skupine Združenih narodov za zemljepisna imena in predstavlja skupaj s Toponimskimi navodili za Slovenijo ter resolucijami Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen osnovo za delo slovenske Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen.Brošure, publikacije- Slovar toponimske terminologije (doc, 573 KB)
-
Poimenovanja Piranskega zaliva (2014)
Monografija predstavlja različna poimenovanja Piranskega zaliva skozi čas. Kljub vodilni imenoslovni tematiki je publikacija zasnovana tudi kot regionalnogeografski prikaz Piranskega zaliva in njegovega zaledja, pri čemer so predstavljene tako poglavitne naravnogeografske kot družbenogeografske značilnosti. Posebej so izpostavljene temeljne hidrogeografske poteze Piranskega zaliva kot dela Tržaškega zaliva in Jadranskega morja. Precejšen poudarek je namenjen zgodovinskemu razvoju, pri čemer je izpostavljeno solinarstvo s Sečoveljskimi solinami. Podrobneje so osvetljene tudi okoliščine, ki so privedle do zdaj že več kot dve desetletji trajajočega mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Osrednje poglavje obravnava poimenovanja območja Piranskega zaliva skozi čas. V njem so kronološko razvrščeni 104 različni kartografski viri, ki omogočajo razbrati, kako se je poimenovanje zaliva spreminjalo skozi čas in kdaj se je določeno ime pojavilo oziroma, kdaj je prevladovalo. Na podlagi medijske analize je prikazana raba novodobnih hrvaških imen Savudrijska vala/Savudrijski zaljev na eni strani in starega slovenskega imena Piranski zaliv oziroma starega hrvaškega Piranski zaljev na drugi.Brošure, publikacije- Poimenovanja piranskega zaliva (pdf, 14 MB)
-
Slovenska imena držav (2013)
Monografija razčlenjuje poimenovanje vseh neodvisnih držav in glavnih odvisnih ozemelj. Poleg slovenskih kratkih in polnih imen, rodilnika in mestnika kratkih imen ter njihove pridevniške oblike, po potrebi latiniziranih originalnih ali izvirnih uradnih kratkih in polnih imen ter angleških in francoskih uradnih kratkih in polnih imen posameznih ozemeljskih političnih skupnosti vsebuje še njihove kodne oznake, etimološko razlago izvora imena, morebitne opombe, morebitno alternativno in staro ime ter vzdevek, pa tudi imena njihovih prebivalcev. Sestavljajo jo trije deli. V prvem so teoretsko-metodološka razmišljanja o eksonimih, podrobno pa so predstavljene tudi utemeljitve izbranih imenskih oblik neodvisnih držav in odvisnih ozemelj. Posebej temeljito so predstavljena nekatera imena, katerih raba je neenotna. V drugem, tabelaričnem delu so podrobno predstavljeni imenski vidiki 198 neodvisnih držav in 51 najpomembnejših odvisnih ozemelj z visoko stopnjo avtonomije, ki si lahko z ustreznimi političnimi odločitvami zagotovijo neodvisnost. V tretjem, kartografskem delu so obravnavane ozemeljske politične enote prikazane na barvnih zemljevidih z vrisanimi razmejitvami.Brošure, publikacije- Slovenska imena držav (pdf, 7.5 MB)
-
Slovenski eksonimi (2013)
Znanstvena monografija je prispevek k nadaljnjemu poenotenju rabe slovenskih eksonimov, podomačenih geografskih imen v slovenščini. Z njo smo pripravili gradivo za njihovo standardizacijo, obenem pa poskrbeli, da ta pomemben segment slovenskega jezika ne bo utonil v pozabo. Monografija je sestavljena iz treh delov. V prvem delu so teoretsko-metodološka razmišljanja o eksonimih, s poudarkom na razlagi temeljnih pojmov, rabi eksonimov, njihovem zajemu in izboru za zasnovo zbirke eksonimov ter predstavitev analize pogostnosti njihovega pojavljanja. Zaključita ga poglavji, ki sta nekakšna vezna člena k preostalima deloma monografije. V prvem od njiju so podrobneje predstavljene rubrike preglednice. Preglednico s seznamom najpogosteje uporabljenih eksonimov (okrog 3000), ki sestavlja drugi del knjige, dopolnjuje krajša preglednica s seznamom dobrih 350 najbolj uveljavljenih alternativnih eksonimov. V tretjem delu so barvni zemljevidi z vrisanimi eksonimi iz preglednice drugega dela, razporejeni po delih sveta in segmentirani glede na pomenski tip eksonimov.Brošure, publikacije- Slovenski eksonimi (pdf, 24 MB)
-
Imena neodvisnih držav in odvisnih ozemelj (5. december 2023)
Standardizirana kratka, uradna kratka in uradna polna imena držav ter odvisnih ozemelj z najvišjo stopnjo avtonomije.Brošure, publikacije- Imena neodvisnih držav in odvisnih ozemelj (xlsx, 54 KB)
