Oblike samozaposlitve v kulturi

Na področju kulture obstaja več oblik samostojnega opravljanja dejavnosti:

• klasični samostojni podjetniki (tako imenovani s. p.),
• samozaposleni v kulturi, ki to postanejo z vpisom v razvid samozaposlenih, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, in
• samostojni novinarji, ki so prav tako vpisani v poseben razvid pri Ministrstvu za kulturo.

Samozaposleni v kulturi 

Samozaposleni v kulturi (vpisani v razvid samozaposlenih pri Ministrstvu za kulturo) so ustvarjalci na področju kulture, ki samostojno opravljajo specializirani poklic s področja kulture, imajo ustrezno izobrazbo oziroma s svojim delom izkazujejo usposobljenost za opravljanje te dejavnosti. Če delo samozaposlenega v kulturi pomeni izjemen kulturni prispevek, lahko zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje).

Status samostojnega novinarja 

Status samostojnega novinarja je namenjen tistim novinarjem, ki ne morejo oziroma ne želijo dobiti redne zaposlitve ter sodelujejo z različnimi mediji prek različnih pogodbenih oblik. Samostojni novinarji morajo plačevati mesečne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje.

Starejši ustvarjalci

Posebno skrb namenjamo starejšim ustvarjalcem na področju kulture, ki so posebej pomembno prispevali k slovenski kulturi, a se zaradi prekarnega dela in nizkih honorarjev na kulturnem področju pogosto spoprijemajo s težkim socialnim položajem v času upokojitve. Kot priznanje za življenjsko delo in dosežke ter kot spodbudo za nadaljnje aktivno vključevanje v razne oblike ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja jim lahko dodelimo republiško priznavalnino.

Nevladne organizacije na področju kulture

Zavedamo se, da so nevladne organizacije (NVO) na področju kulture temelj raznolikosti kulturne krajine in ustvarjalec novih produkcijskih modelov v družbi. Nevladne organizacije, ki delujejo v kulturi, lahko zaprosijo za status nevladne organizacije v javnem interesu, ki pri javnih razpisih lahko prinaša nekatere ugodnosti.

Za okrepitev delovanja NVO moramo vzpostaviti spodbudno okolje za njihovo delovanje in razvoj ter krepiti mehanizme samoregulacije in lastne participacije sektorja. Posebno pozornost je treba nameniti zaposlovanju v NVO, vključno z usposabljanjem kadrov ter krepitvijo povezovanja in sodelovanja med NVO, javnim sektorjem in zasebnim sektorjem, s čimer lahko prispevamo k ustvarjanju novih delovnih mest in višji stopnji zaposlenosti. V ta namen si prizadevamo za povečanje usposobljenosti, znanja, spretnosti, kompetenc in mobilnosti zaposlenih in samozaposlenih na področju kulture ter za njihovo vključevanje v programe NVO v vseh sektorjih.

Izredna naturalizacija – pridobitev državljanstva Republike Slovenije po izredni poti

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije določa načine in pogoje pridobitve ter prenehanja državljanstva Republike Slovenije. Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi po redni poti (po rodu, z rojstvom na območju Republike Slovenije, z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje in na podlagi mednarodne pogodbe). Samo izjemoma je predvidena izredna naturalizacija, to je pridobitev državljanstva po izredni poti, če se oceni, da bi bil sprejem osebe v  državljanstvo v nacionalnem interesu. Pogoje za to podrobneje določa Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije.

Vloge za pridobitev državljanstva sprejema in obravnava Ministrstvo za notranje zadeve. V primeru vlog za pridobitev državljanstva po izredni poti (t. i. izredna naturalizacija) Ministrstvo za kulturo sodeluje z Ministrstvom za notranje zadeve, in sicer tako, da pri obravnavi posamezne vloge, ki jo prejme od Ministrstva za notranje zadeve, poda mnenje, ali bil bila podelitev državljanstva določeni osebi v nacionalnem interesu na področju kulture. Postopek na Ministrstvu za kulturo poteka tako, da mnenje o izkazovanju nacionalnega interesa zaradi izjemnega prispevka h kulturnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Republike Slovenije oblikuje strokovna komisija, ki je odgovorna za posamezno področje kulturno-umetniškega ustvarjanja. Ministrstvo za kulturo to mnenje posreduje Ministrstvu za notranje zadeve, ki dokončno odloči o vlogi za pridobitev državljanstva. Podrobnosti o postopku so navedene v že omenjenih predpisih.