Pogoji za pristop k opravljanju strokovnega izpita na področju vzgoje in izobraževanja

Kandidat s srednješolsko izobrazbo se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po 560 urah opravljenega vzgojno izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, kandidat z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo pa najprej po 840 urah opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, če izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi.

Delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju kandidat izkazuje s pogodbo o zaposlitvi oz. podjemno pogodbo. Kandidat lahko uveljavlja kot ustrezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu tudi:

• pedagoško prakso v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom (uveljavlja se na podlagi javne listine o končanem izobraževalnem oziroma študijskem programu in dokazila o obsegu pedagoške prakse izvajalca izobraževalnega oziroma študijskega programa; število upoštevanih ur pedagoške prakse v posameznem visokošolskem zavodu najdete v tabeli Priznavanje števila ur pedagoške prakse),
• organizirano neposredno aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 55 ur za kandidate s srednješolsko izobrazbo oziroma 80 ur za kandidate z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo (uveljavlja se na podlagi potrdila institucije, iz katere je razviden obseg aktivnosti, in poročila kandidata o opravljeni aktivnosti).

Kandidat, ki se prijavi k opravljanju strokovnega izpita za pomočnika vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja, predavatelja višje strokovne šole, korepetitorja, laboranta oziroma inštruktorja, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če ima uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovne izpite. Svetovalni delavec, knjižničar, organizator zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane, organizator šolske prehrane, organizator ali drugi strokovni delavec v izobraževanju odraslih, organizator obveznih izbirnih vsebin, organizator praktičnega usposabljanja z delom, organizator praktičnega pouka ter računalnikar, organizator informacijskih dejavnosti lahko pristopijo k opravljanju strokovnega izpita, če uspešno opravijo pisno nalogo, ki se izvaja pod vodstvom mentorja v vzgojno izobraževalnem zavodu.

Obseg in vsebina strokovnega izpita

Strokovni izpit se opravlja kot ustni izpit in obsega tri dele, ki se opravljajo po naslednjem vrstnem redu:

1. ustavna ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine 
2. predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja
3. slovenski knjižni jezik oziroma za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom italijanski knjižni jezik, za strokovne delavce dvojezičnih vrtcev in šol pa slovenski in madžarski knjižni jezik

Podrobnejši opis postopka prijave k strokovnemu izpitu je opisan v spodnji prijavi na strokovni izpit.

Rok za razporeditev k strokovnemu izpitu

Kandidat, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, je k opravljanju izpita razporejen najkasneje v 90 dneh od dneva vložitve popolne prijave. V rok za razporeditev ne šteje čas, v katerem se strokovni izpiti ne opravljajo (od 15. julija do 15. septembra). Ministrstvo obvesti kandidata o času in kraju opravljanja izpita ter o sestavi izpitne komisije najkasneje 14 dni pred dnevom opravljanja strokovnega izpita.

Kandidat, ki ne opravi nobenega dela ustnega izpita, lahko ponavlja celotni ustni izpit najprej po preteku štirih mesecev od dneva, ko ga je neuspešno opravljal.

Kandidat, ki ne opravi enega ali dveh delov ustnega izpita, lahko enkrat ponovno opravlja del ali dela ustnega izpita najprej po preteku dveh mesecev od dneva, ko je izpit opravljal prvič.

Če se kandidat, ki ima možnost delnega opravljanja ustnega izpita, ne prijavi k ponovnemu opravljanju dela oziroma delov izpita v roku dveh mesecev od dne, ko ga je neuspešno opravljal, strokovni izpit ponovno opravlja v celoti.

Dodatne informacije za pristop k strokovnemu izpitu

Izkazovanje delovnih izkušenj

Delovne izkušnje je mogoče izkazati s pogodbo o zaposlitvi in podjemno pogodbo oz. pogodbo o delu. Neposredno aktivnost z otroki in mladino z namenom vzgoje in izobraževanja v obsegu 55 oziroma 80 ur kandidat izkazuje s potrdilom inštitucije ter pisnim poročilom o opravljenem delu.

Spremljevalec in asistent otroka s posebnimi potrebami ni strokovni delavec, zato delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu ni mogoče upoštevati.

Uveljavljanje pedagoške prakse kandidata pri strokovnem izpitu

Pri prijavi na strokovni izpit lahko kandidat uveljavi tretjino (1/3) pedagoške prakse določene s študijskim programom. Ministrstvo je od večine visokošolskih zavodov, ki izvajajo pedagoške študijske programe, pridobilo podatke o številu ur pedagoške prakse. Kandidat število upoštevanih ur pedagoške prakse v posameznem visokošolskem zavodu najde v tabeli Priznavanje števila ur pedagoške prakse.

Uveljavljanje delovnih izkušenj oziroma ur za pristop k strokovnemu izpitu

Pri zaposlitvi za polni delovni čas, kandidat pridobi 40 ur delovnih izkušenj na teden, ne glede na število opravljenih ur učne obveznosti. Opravičene odsotnosti z dela (prazniki, dopust, bolniška odsotnost, in podobno) se ne odštevajo od pridobljenih ur delovnih izkušenj.

Možnost pridobivanja delovnih izkušenj v tujini

Kot vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu ali šoli, ki ga mora izkazati kandidat za pristop k strokovnemu izpitu, se lahko upošteva primerljivo vzgojno-izobraževalno delo, opravljeno v tujini. Kot ustrezno se upošteva vzgojno-izobraževalno delo v akreditirani instituciji, ki sodi v okvir nacionalnega izobraževalnega sistema države izvora.  Vzgojno-izobraževalno delo mora biti opravljeno v državno priznanem oziroma akreditiranem programu.

Za namen ovrednotenja ustreznosti vzgojno-izobraževalnega dela, opravljenega v tujini, je potrebno vlogi priložiti dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah, ki ga izda institucija, v kateri je kandidat opravljal vzgojno-izobraževalno delo. Iz dokazila mora biti razvidno ime in priimek kandidata, naziv in sedež institucije ter podatki o akreditaciji, naziv programa in podatki o javni veljavnosti (akreditacija, državna veljavnost), podatki o delu (delovno mesto ali opis dela, predmet, predmetno področje).

Ne glede na obseg in program opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v tujini mora kandidat za pristop k strokovnemu izpitu opraviti predpisanih pet praktičnih nastopov v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovne izpite v vzgoji in izobraževanju, torej v ustreznem javnoveljavnem programu v Republiki Sloveniji.

Prostovoljno delo

V skladu z Zakonom o prostovoljstvu  je prostovoljsko delo tisto delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Iz tega izhaja, da kandidat prostovoljno ne more delati v vrtcu ali šoli, da bi pridobival delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu, ker bi bila to neposredna korist zanj, kar je v neskladju z zakonom.

Neudeležba strokovnega izpita zaradi bolezni

Če se kandidat ne more udeležiti izpita zaradi bolezni, o tem pisno obvesti ministrstvo (kadrisolstvo.mizs@gov.si), izostanek pa opraviči s kopijo bolniškega lista ali potrdilom zdravnika.

Če med zgornjim besedilom ne najdete odgovorov na vaša vprašanja, lahko pokličete oz. nam pišete na elektronski naslov: