Trgovinska dejavnost
Trgovina je opravljanje trgovinske dejavnosti, ki obsega nakupovanje blaga z namenom nadaljnje prodaje ne glede na to, ali je blago prodano v nespremenjenem ali spremenjenem (obdelava, predelava in dodelava) stanju.
Sistemski okvir na področju trgovine je bil postavljen s sprejetjem Zakona o trgovini, ki zagotavlja ustrezno zaščito potrošnikov, zaposlenih, okolja ter ustrezno uporabo prostora. Zakon opredeljuje pojem trgovine, način in pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti ter izvajanje nadzora. Minimalne tehnične pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti določa pravilnik.
Opravljanje trgovinske dejavnosti
Samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, ki želi opravljati trgovinsko dejavnost mora izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, kadar prodaja zunaj prodajaln, voditi trgovinske evidence ter določiti obratovalni čas prodajalne in skladno z objavljenim urnikom obratovati.
Trgovec, ki prodaja blago zunaj prodajaln s potujočo prodajalno, na premični stojnici, s prodajnim avtomatom, od vrat do vrat, na daljavo ali na tržnici, mora pridobiti pisno soglasje lastnika ali upravljavca prostora, na katerem se blago prodaja. Prostor, kjer se blago lahko prodaja na tak način določi občina. Za prodajo izven poslovnih prostorov se šteje tudi prodaja na prireditvah (sejmi, shodi in podobno), kjer lahko organizator prireditve pridobi pisno soglasje za vse trgovce na prireditvi.
Pogoji za opravljanje trgovinske dejavnosti
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport |
Minimalni tehnični pogoji v trgovini na drobno
Trgovinska dejavnost se opravlja v prodajalni ali na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni. Prostori, oprema in naprave v prodajalni morajo ustrezati vrsti in lastnostim blaga, načinu prodaje blaga in pogojem, določenim v predpisih. Če se v prodajalni opravlja tudi druga dejavnost, mora biti prostor, ki ji je namenjen, vidno ločen od dela, ki je namenjen trgovinski dejavnosti ali pa kot tak določen v internem načrtu tega prostora.
Pri opravljanju dejavnosti mora trgovec zagotoviti redno overitev meril, tehtnice, ki jih uporablja za zaračunavanje svojih storitev.
Zunanjost prodajalne mora omogočati neoviran dostop do vhoda, na vidnem mestu mora biti napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne, pri vhodu v prodajalno mora biti na vidnem mestu urnik njenega odpiralnega časa, če pa se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na njem zagotovljeno neovirano gibanje.
Minimalni tehnični pogoji v trgovini na debelo
Trgovina na debelo je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja prodaja trgovcem in drugim samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam in drugim posameznikom, ki ga kupujejo za opravljanje svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti.
Trgovec na debelo lahko prodaja blago v skladišču, na veletržnici ali v tranzitu. O tranzitu govorimo, ko se blago od dobavitelja pošlje neposredno kupcu, brez skladiščenja pri trgovcu, ki je opravil nakup in prodajo. V primeru prodaje v tranzitu torej trgovec skladišča ne potrebuje.
Izvajanje nadzora
Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o trgovini opravlja Tržni inšpektorat. Če Tržni inšpektorat ugotovi, da trgovec ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti ali ne vodi trgovinskih evidenc, določi rok za odpravo nepravilnosti. Če trgovec opravlja prodajo zunaj prodajaln brez ustreznega pisnega soglasja, mu Tržni inšpektorat prepove opravljanje trgovinske dejavnosti do odprave nepravilnosti. V primeru, da trgovec opravlja trgovinsko dejavnost kljub prepovedi, se kaznuje za prekršek z globo od 1.000 do 100.000 evrov. Nepravilnosti ali kršitve se lahko prijavijo preko obrazca:
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Tržni inšpektorat Republike Slovenije |
Prepoved neupravičene diskriminacije pri čezmejni prodaji
Potrošnike in podjetja, zlasti mala in srednja, vse bolj zanima nakupovanje po vsej Evropski Uniji. Vendar se po ugotovitvah Evropske komisije še vedno dogaja, da trgovci brez objektivnega razloga zavračajo prodajo ali dobavo strankam iz druge države članice ali pa jim ne ponujajo enako ugodnih cen kot lokalnim strankam.
Zaradi opisanih praks je Evropska Unija sprejela Uredbo (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu, ki v primerih, ko za to ni objektivno upravičenih razlogov, podjetjem nalaga obveznost, v skladu s katero tujim strankam ne smejo onemogočiti dostopa do enakih ponudb in njihovo koriščenje pod enakimi pogoji, kot domačim, lokalnim strankam. V praksi pomeni, da prodajalec ne sme:
- s tehnološkimi ukrepi ali drugače blokirati ali omejevati dostopa potrošniku,
- preusmeriti potrošnika z ene različice spletne strani na drugo brez njegovega izrecnega soglasja,
- uporabljati drugačnih splošnih pogojev za dostop do blaga ali storitev, ko želi potrošnik kupiti blago brez dostave zunaj območja na katerem prodajalec izvaja storitve, pridobiti dostop do elektronsko opravljene storitve (naprimer storitve v oblaku, skladiščenja podatkov ali spletnega gostovanja) ali pa rezervirati storitve, ki jih prejme v državi, kjer deluje prodajalec, naprimer v primeru hotelskih nastanitev, športnih prireditev, najema vozila, vstopnic za koncerte, glasbene festivale ali zabaviščne parke, in podobno.
Prepovedana je tudi diskriminacija potrošnikov v zvezi z načini plačila. To naprimer pomeni, da nemški prodajalec, ki za nakupe na svoji spletni strani sprejema določeno blagovno znamko kreditne kartice in neposredna bančna nakazila, ne sme zavrniti plačila, izvedenega s kreditno kartico iste blagovne znamke, izdane v Sloveniji in nakazila prek slovenske banke.