Pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku

Pravica delavca do udeležbe pri dobičku se uredi s Pogodbo o udeležbi pri dobičku. Pogodba mora veljati za vse delavce, vendar ima delavec pravico, da se s pisno izjavo kadar koli odpove udeležbi pri dobičku. Pobudo za sklenitev pogodbe lahko da družba ali pa delavci. Sklenitev pogodbe na strani družbe mora biti ustrezno opredeljena v statutu družbe. O sklenitvi pogodbe odloča skupščina z navadno večino.

Družba in delavci se lahko dogovorijo za denarno ali delniško shemo udeležbe pri dobičku. Denarna shema daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju, delniška shema pa v obliki delnic. Določitev sheme je ena izmed obveznih sestavin pogodbe. Druge obvezne sestavine pogodbe so še:

• pogodbene stranke;
• delež dobička;
• merila za določitev zneska, namenjenega za razdelitev posameznemu delavcu v posameznem letu, in sicer je treba upoštevati vsaj višino plače in število dni prisotnosti na delu;
• višino obrestne mere, določene v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
• rok izplačila pripadajočega zneska;
• če je določen pogoj delovne dobe, dodatna pravila za izračun delovne dobe;
• način in roki za uveljavitev pravic ter posledice pri razpolaganju z delnicami v skladu s 16. členom tega zakona;
• način obveščanja delavcev;
• način izračuna sorazmernega deleža pripadajočega zneska dobička ob delavčevi odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
• čas veljavnosti pogodbe.

Sklenjeno pogodbo oseba, ki je po zakonu ali aktih družbe pooblaščena za zastopanje družbe, pošlje v odobritev in registracijo Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Le pogodba, vpisana v register, omogoča uveljavljanje davčnih olajšav in olajšav pri prispevkih za socialno varnost. V register se vpiše tudi vsaka sprememba pogodbe, ki se priloži v izvirniku ali overjenem prepisu.

Davčne olajšave in olajšave pri prispevkih za socialno varnost

Zakon predvideva davčne olajšave tako za gospodarske družbe kakor tudi za delavce ob izpolnitvi določenih pogojev, in sicer se lahko v skladu z zakonom delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec v skladu s tem zakonom lahko prejme, ne sme presegati 5000 evrov.

Olajšave pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost pri denarni shemi

Dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Če je dohodek iz denarne sheme izplačan pred potekom enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se v celoti všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od celotnega dohodka. Pri odlogu plačila za eno leto od sklepa o potrditvi letnega poročila se davčna osnova zniža za 70 odstotkov, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od 30 odstotkov tega dohodka. Če posameznik z izplačilom počaka najmanj tri leta od sklepa o potrditvi letnega poročila, je izplačani dohodek neobdavčen, za prispevke za socialno varnost pa velja oprostitev plačila.

Olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb

Družba lahko na podlagi registrirane pogodbe o udeležbi pri dobičku uveljavlja zmanjšanje davčne osnove pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer se lahko po poteku enega leta od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila uveljavi 70-odstotna davčna olajšava, po poteku treh let od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila pa 100-odstotna davčna olajšava. Če je bila udeležba pri dobičku delavcem izplačana pred potekom enega leta od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila, se olajšava iz prejšnjih odstavkov ne more uveljavljati.

Poleg navedenih olajšav se družbi prizna en odstotek zneska olajšave kot odhodek upravljanja zneska dobička, ki se lahko izplača delavcem.