Ukrepi trajnostne mobilnosti
Infrastruktura za trajnostno mobilnost
Država je prepoznala ključne probleme na področju trajnostne mobilnosti in pristopila k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Zato je v Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v okviru prednostne osi za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi uvrstila ukrepe trajnostne mobilnosti.
V tekočem programskem obdobju bo sofinancirana izdelava celostnih prometnih strategij, ureditev oziroma gradnja površin za pešce, kolesarska infrastruktura, sistem P+R (parkiraj in se pelji) in ureditev postajališč javnega prevoza. Te naložbe so predvidene v manjšem obsegu kot dopolnitev vrzeli v obstoječih infrastrukturnih omrežjih za trajnostno mobilnost v mestnih naseljih. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost se bodo oblikovali in izvajali ustrezni ukrepi upravljanja mobilnosti kot na primer trajnostna parkirna politika, izdelava mobilnostnih načrtov za ustanove, zelena mestna logistika in izobraževalno informativne dejavnosti o trajnostni mobilnosti.
V nekaterih primerih vlaganja v infrastrukturo predstavljajo tudi vzpostavitev skupnega prometnega prostora kot eksperimentalne prometne ureditve. Na področju ukrepov za kolesarje lahko izpostavimo gradnjo oziroma rekonstrukcijo kolesarskih povezav, postavitev kolesarskih parkirišč in sistem izposojanja javnih koles.
Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti
Na področju trajnostne mobilnosti izvajamo tudi tako imenovane mehke ukrepe. Namen operacije Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti je izvedba celostne promocije trajnostnih oblik mobilnosti, ki bo zajela spodbujevalne in izobraževalne aktivnosti na ravni države ter pripravo strokovnih smernic za podjetja, institucije in lokalne skupnosti, ki bodo v prihodnje usmerjale pripravo lokalnih strategij in primernih ukrepov na področju prometa. Sem prištevamo kampanje za osveščanje in promocijo trajnostne mobilnosti, mobilnostne načrte za institucije, izobraževanje o trajnostni mobilnosti za vrtce in osnovne šole, v prihodnosti pa tudi izvajanje zelene mestne logistike ter uvajanje trajnostne parkirne politike, omejevanje prometa v mestnih jedrih ter uporabo sodobnih tehnologij za upravljanje mobilnosti. Naložbo Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.
Pomembna oblika promocije poteka v okviru kampanje Evropski teden mobilnosti, ki se odvija pod okriljem Evropske komisije vsako leto med 16. in 22. septembrom. Njen namen je spodbuditi lokalne skupnosti k izvajanju ukrepov in promociji trajnostne mobilnosti, kar bo prispevalo k zmanjševanju onesnaženja iz naslova osebnega motornega prometa in pripomoglo k zdravju, razvoju mest po meri pešca in kolesarja ter s tem k večji kvaliteti bivanja na splošno. Za potrebe promocije in informiranja različnih javnosti je bila ustanovljena Slovenska platforma za trajnostno mobilnost.
Projekti
-
Boljša kombinacija kolesarjenja, hoje in javnega prevoza v Podonavju.
V Poročilu o izvajanju Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, je poudarjeno, da v Sloveniji promet v strukturi rabe končne energije še naprej predstavlja največji delež (38 %) in smo na visokem 4. mestu v EU. Slovenija je med državami EU že več let tudi v samem vrhu po kazalniku "stroški mobilnosti v deležu skupne porabe gospodinjstev". Slovenska gospodinjstva so v letu 2019 za mobilnosti porabila 17,0% svojih prihodkov, v letu 2020 pa 14,2% in je v obeh letih to največji delež med državami članicami EU.
Tako Slovenija kot Evropa ne bosta dosegli podnebno nevtralnega prometnega sektorja zgolj z zamenjavo običajnih motoriziranih vozil z električnimi. Politični ukrepi za mobilnost oseb se morajo bolj osredotočiti na podporo večmodalnim načinom mobilnosti, predvsem h kombinaciji aktivne mobilnosti in javnemu potniškemu prometu (JPP). Kolesarjenje in hoja sta energetsko najučinkovitejša in edina resnično brezogljična načina mobilnosti, zlasti na kratkih razdaljah.
Z boljšim povezovanjem aktivne mobilnosti in JPP bo mogoče zagotoviti privlačne alternative za potovanja z avtomobilom na srednjih in daljših razdaljah. Rešitve, razvite in preizkušene v tem projektu, bodo pomagale odpraviti obstoječe vrzeli večmodalnega prometnega sistema in bodo vključevale vse oblike aktivnega potovanja do katere koli postaje javnega prevoza. To vključuje parkiranje koles, prevoz koles med vožnjo z avtobusom ali vlakom ali omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP, npr. s souporabo koles ali preprosto hojo. -
Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letih 2024, 2025 in 2026 sofinancira nakup električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles z namenom spodbujanja posameznikov k spremembi potovalnih navad na krajših dnevnih poteh, v smeri zamenjave prevoznega sredstva in posledično zmanjšanju emisij onesnaževanja zunanjega zraka in hrupa ter izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja ljudi.
-
Ukrep je namenjen sofinanciranju operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti, in se izvaja prek javnih razpisov, namenjenih občinam z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij). Javni razpis v vrednosti 17 milijonov evrov, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa za izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila 27. septembra 2017.
-
Ukrep je namenjen sofinanciranju izgradnje vozlišč P+R (angleško Park and Ride, slovensko parkiraj in presedi). To so parkirišča, kjer vozniki osebnih avtomobilov s sopotniki lahko prestopajo na bolj trajnostne načine in oblike mobilnosti (javni potniški promet, kolo). Javni razpis za sofinanciranje investicije v vozlišča P+R v vrednosti 4,2 milijona evrov, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada, je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila 20. decembra 2017.
-
Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti
ZaključenSlužba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 8. novembra 2017 izdala odločitev o finančni podpori projekta »Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti«. Namen projekta, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, je izvedba celostne promocije trajnostnih oblik mobilnosti, ki bo zajela spodbujevalne in izobraževalne aktivnosti na ravni države ter pripravo strokovnih smernic za podjetja, institucije in lokalne skupnosti.
-
Mehanizem celostne teritorialne naložbe (CTN) je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) deluje v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN.
-
Na podlagi povabila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je 12 razvojnih regij predlagalo ključne regijske in med-regijske projekte ter predloge sektorskih projektov. Za področje trajnostne mobilnosti je v DRR vključenih 57 predlogov projektov, katerih ocenjena vrednost znaša 297,9 milijona evrov, od tega 109,6 milijona evrov EU sofinanciranja.
-
Celostna prometna strategija je strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za javni razpis v vrednosti 2,6 milijonov evrov sredstev Kohezijskega sklada je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 8. oktobra 2015 izdala odločitev o podpori. V letih 2016 in 2017 je bilo na ravni občin izdelanih 62 celostnih prometnih strategij, v skupni višini 1,8 milijonov EU sredstev ter 0,3 miljona evrov iz namenskih sredstev državnega proračuna.
-
Seznam upravičencev po posameznih javnih razpisih za področje trajnostne mobilnosti
Seznami in evidence- Pregled upravičencev sredstev trajnostne mobilnosti (xlsx, 35 KB)
Strategije in načrti s področja trajnostne mobilnosti
-
Strategije in načrti s področja trajnostne mobilnosti
Strateške razvojne dokumente s področja trajnostne mobilnosti pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo, ki sodeluje tudi pri razvojnih in raziskovalnih projektih s področja ter skrbi za spremljanje kazalnikov.Strategije in programi- Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih januar 2017 (pdf, 7.5 MB)
- Infrastruktura za pešce - splošne usmeritve avgust 2017 (pdf, 2.2 MB)
- Smernice za vzpostavitev sistema P+R parkiraj in presedi in umescanje vozlišč P+R v urbanih naseljih avgust 2017 (pdf, 2.4 MB)
- Nacionalne smernice za pripravo Mobilnostnih načrtov za ustanove januar 2019 (pdf, 2.9 MB)
- Metodologija za izvaj analiz za spremnljenje obv kaz OCPS junij 2021 (zip, 3.7 MB)
- Nacionalne smernica za pripravo Obcinske celostne prometne strategije junij 2021 (pdf, 3.3 MB)
- Nacionalne smernice za pripravo nacrta upravljanja mestne logistike april 2022 (pdf, 4.3 MB)
- Nacionalne smernice za pripravo nacrta upravljanja mestne logistike priloge april 2022 (pdf, 786 KB)
- Nacionalne smernice za izboljsanje lokalne parkirne politike avgust 2022 (pdf, 2 MB)
- Nacionalne smernice za vkljucevanje javnosti v pripravo Obcinskih celostnih prometnih strategij avgust 2022 (pdf, 1.4 MB)
- Nacionalne smernice za infrastrukturo za hojo oktober 2022 (pdf, 20 MB)
Zakonodaja
- Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN)
- Pravilnik o vsebini, obliki, načinu priprave, odstotku in višini sofinanciranja občinskih celostnih prometnih strategij, načinu spremljanja in merilih za presojo kakovosti, enotnih kazalnikih, metodologiji ter o informacijski podpori in poročanju
- Pravilnik o načinu usposabljanja in imenovanja usposobljenih oseb ter vodenju evidence usposobljenih oseb za izdelavo celostnih prometnih strategij in mobilnostnih načrtov
- Pravilnik o načrtih upravljanja mestne logistike, načrtih izvajanja parkirne politike in mobilnostnih načrtih