Umiki in odpoklici živil

Odgovornost za varnost hrane

Za zagotavljanje varnosti hrane so prvenstveno odgovorni vsi, ki se kakor koli ukvarjajo z živili – proizvajalci, predelovalci, prevozniki, distributerji, gostinci in trgovci. Navedeni izvajalci živilske dejavnosti morajo v skladu s predpisi vzpostaviti in izvajati učinkovite postopke notranjega nadzora, s katerimi zagotavljajo varnost živil ali surovin, ki jih dajejo na trg.

Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) z rednimi in izrednimi nadzori preverja, ali izvajalci živilske dejavnosti spoštujejo in dosledno izvajajo zakonodajo s področja varnosti  in kakovosti živil.

Poleg izvajalcev živilske dejavnosti imajo pomembno vlogo tudi potrošniki, ki s pravilnim ravnanjem z živili prispevajo k varnosti hrane in preprečijo tveganja, povezana z živili. 

Pet korakov do bolj varne hrane

Zakaj pride do umikov ali odpoklicev živil?

Podobno kot tudi sicer v življenju 100-odstotne varnosti hrane zaradi različnih dejavnikov ni mogoče zagotoviti. Da so tveganja za potrošnike čim manjša, imamo na ravni EU in s tem tudi v Sloveniji stroge predpise o varnosti hrane (na primer zelo nizke mejne vrednosti za onesnaževala in ostanke pesticidov v hrani), ki zahtevajo tudi umik ali odpoklic neskladnih ali nevarnih živil s trga.

Dejavniki tveganja, ki lahko ogrozijo varnost živil:

• kemijska tveganja: na primer prisotnost težkih kovin, mikotoksinov, ostankov pesticidov, dioksinov, aditivov in arom;
• mikrobiološka tveganja: na primer različne vrste patogenih bakterij in njihovih produktov;
• fizikalna tveganja: na primer prisotnost različnih tujkov (koščki plastike, kovine, papirja, stekla ali poškodovana embalaža);
• neustrezna organoleptika: na primer neznačilen videz, vonj, okus ali barva;
• prisotnost neodobrenih gensko spremenjenih organizmov;
• prisotnost neodobrenih novih živil;
• napake pri označevanju: na primer nenavajanje prisotnega alergena, napačno naveden rok uporabe, pomanjkljiva navodila za varno pripravo živila na deklaraciji. 

Kaj je neskladno živilo?

Neskladna živila so tista živila, pri katerih je ugotovljeno odstopanje od predpisanih meril kakovosti, lahko pa tudi odstopanje od meril za preverjanje varnosti, ki pa ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi.

Primer: pri vzorčenju pomaranč je bila ugotovljena presežena vrednost ostanka pesticida (kemijsko tveganje). Živilo zaradi prisotnosti ostanka pesticida ne predstavlja tveganja, zato je ocenjeno kot neskladno, a varno za uživanje. Izvajalec živilske dejavnosti živilo umakne iz prometa brez obveščanja javnosti.

Primer: pri vzorčenju krompirja je bila ugotovljena minimalno presežena vsebnost kadmija (kemijsko tveganje). Živilo zaradi prisotnosti kadmija ne predstavlja tveganja, zato je ocenjeno kot neskladno, a varno za uživanje. Izvajalec živilske dejavnosti živilo umakne iz prometa brez obveščanja javnosti.

Kot previdnostni ukrep se neskladno živilo vseeno umakne iz živilske verige.

Kdaj živilo ni več varno?

Šteje se, da živilo ni varno, če škodi zdravju ali je neustrezno za prehrano ljudi. Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ne, se upoštevajo:

• običajni pogoji priprave ali uporabe živila;
• informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku, o preprečevanju posebnih neželenih vplivov nekega živila na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

• verjetni takojšni (na primer prisotnost koščkov stekla v žitaricah za zajtrk ali piškotih, histamin v ribah) , kratkoročni (Salmonella typhimurium v tatarskem bifteku, visoka vsebnost cianovodikove kisline v mareličnih jedrcih) ali dolgoročni učinki živila (na primer prisotnost kadmija v krompirju) na zdravje osebe, ki živilo uživa;
• verjetni kumulativni toksični učinki (organofosforni pesticidi v sadju ali zelenjavi);
• posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, če je živilo namenjeno tej skupini (na primer nedeklarirana prisotnost alergena arašida v čokoladi).

Obveščanje o odpoklicih in umikih živil

Obveznosti izvajalcev živilske dejavnosti

Izvajalci živilske dejavnosti so zakonsko obvezani javnost obveščati o nevarnih živilih, ki so že v živilski verigi. V večini primerov so tako že dostopna potrošnikom, lahko pa bi se nahajala še v skladišču.

Izvajalec živilske dejavnosti mora v primeru nevarnega živila sprejeti vse ukrepe, da se sporno živilo nemudoma umakne iz živilske verige ali celo odpokliče od potrošnikov ter o tem takoj obvestiti:

• druge izvajalce dejavnosti, ki morajo nevarno živilo takoj izločiti iz prometa in izvesti aktivnosti, ki jih opredeli odgovorni izvajalec živilske dejavnost;
• potrošnike: obvestiti jih mora na način, da potrošniki nedvoumno prepoznajo nevarno živilo ter da jih informacija doseže.
• pristojni nadzorni organ (UVHVVR), ki nemudoma preveri, ali so bili sprejeti zadostni ukrepi za zaščito potrošnikov, ugotovljeni vzroki za neskladnost in sprejeti ukrepi za odpravo nepravilnosti in preprečevanje ponavljanja.

Obveščanje - informacije za potrošnike

UVHVVR potrošnike obvešča o nevarnih in neskladnih živilih na posebnem portalu Nevarni in neskladni izdelki.

Za večjo preglednost na področju skladnosti živil na seznamu niso samo nevarna živila, ki pomenijo tveganje za zdravje potrošnikov, temveč od oktobra 2023 dalje tudi živila, ki so iz določenega razloga neskladna, a še vedno varna za uživanje.

Prav tako so med obvestili informacije o živilih, ki jim je rok uporabe že potekel ter je malo verjetno, da bi jih potrošniki še hranili doma.

Objavljajo se tudi obvestila o neskladnih pošiljkah vzorčenih ob uvozu, ki še niso bila dana v promet.

Obvestila o umikih in odpoklicih živil

Evropski sistem obveščanja o nevarnih živilih in krmi

Če je nevarno živilo ali krma v prodaji v več državah Evropske unije se obvestilo o odpoklicu ali umiku objavi tudi v evropskem sistemu obveščanja o zdravju škodljivih živilih ali krmi (angleško Rapid Alert System for Food and Feed – EU RASFF). Ta skupni sistem služi za hitro izmenjavo informacij med državami članicami EU o nevarnih živilih in krmi.

S hitro izmenjavo informacij med državami EU se zagotovi, da:

• je sporno živilo oziroma krma nemudoma umaknjeno iz prometa,
• nosilec živilske dejavnosti nadgradi svoj notranji nadzor,
• predstavniki uradnega nadzora preverijo, ali sprejeti ukrepi zagotavljajo ustrezno zaščito za potrošnike ter ali so potrebne še kakšne dodatne aktivnosti v smislu poostrenega nadzora.

Polni dostop do portala imajo pristojni organi držav članic, širši javnosti pa je na voljo spletni portal RASFF za potrošnike (v angleščini), kjer so na voljo informacije o odpoklicih in umikih po državah članicah.

Interaktivna podatkovna zbirka RASFF EU (v angleščini) javnosti omogoča iskanje informacij o zavrnjenih pošiljkah, umikih in odpoklicih.