Upravljanje likvidnosti je sestavljeno iz dveh ključnih faz: načrtovanja in spremljanja denarnih tokov ter upravljanja z likvidnostjo državnega proračuna.

Načrtovanje dinamike denarnih tokov se nanaša na dogajanje v prihodnosti, ki ga ni mogoče natančno in z gotovostjo napovedati, zato predstavlja zgolj podlago za sprejemanje ukrepov na področju upravljanja likvidnosti državnega proračuna. Spremljanje dinamike denarnih tokov pa izhaja iz dejanskih gibanj, na podlagi katerih se nato izvajajo postopki nalaganja presežkov denarnih sredstev ali pa pokrivanja likvidnostnih primanjkljajev.

Upravljanje likvidnosti državnega proračuna zajema načrtovanje dnevne dinamike vplačil in izplačil iz podračuna proračuna, tekoče spremljanje realizacije denarnih tokov, analizo odstopanj, korigiranje načrtovanih denarnih tokov ter poročanje in predlaganje ukrepov.

Denarni  tokovi, ki so sestavljeni iz začetnega stanja denarja, prilivov, odlivov in končnega stanja denarja, temeljijo na sprejetem proračunu in so pripravljeni najmanj za eno leto vnaprej. Napoved denarnih tokov se pripravi glede na pretekla gibanja, zakonsko določene roke za vplačila in izplačila, zapadlost glavnic in obresti ter glede na mesečne proračunske ocene prihodkov in odhodkov. Bolj ko se približujemo sedanjosti, bolj točni so podatki: na nivoju kvartala so podlaga za napoved denarnih tokov kvote, ki jih potrdi vlada, na nivoju meseca pa mesečni likvidnostni načrti prejemkov in izdatkov proračuna, ki jih potrdi likvidnostna komisija Ministrstva za finance in njihove korekcije. Denarni tokovi so dinamični in se stalno spreminjajo, a hkrati njihov okvir ostaja nespremenjen, razen v primeru spremembe oziroma rebalansa proračuna.

Upravljanje z likvidnostjo državnega proračuna poteka ob upoštevanju načel varnosti, likvidnosti in donosnosti. Za učinkovito upravljanje je potrebno skrbno spremljati tudi razmere na denarnem trgu. Upravljanje z likvidnostjo državnega proračuna od leta 2002 poteka v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države. Presežno likvidnost državnega proračuna se lahko nalaga v sistemu enotnega zakladniškega računa države kot vloge z ročnostjo do enega leta, pokrivanje likvidnostnih primanjkljajev državnega proračuna pa je možno z likvidnostnimi posojili v sistemu enotnega zakladniškega računa države ali z izdajo zakladnih menic, ki zapadejo znotraj leta. V letu 2016 je bil, kot alternativna naložbena možnost, sklenjen tudi dogovor o upravljanju s prostimi denarnimi sredstvi v obliki depozitov na denarnem trgu med Ministrstvom za finance in Evropskim mehanizmom za stabilnost.