Skoči do osrednje vsebine

Urejanje prostora na regionalni ravni je ključnega pomena za skladen regionalni in uravnotežen prostorski razvoj države. Instrument prostorskega načrtovanja na regionalni ravni je regionalni prostorski plan, prostorski strateški akt, s katerim se država in občine na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, njenega akcijskega programa, drugih razvojnih aktov države in razvojnih ciljev EU dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije in določijo bistvene razvojne priložnosti in usmeritve za občinske prostorske akte.

Vsebina regionalnega prostorskega plana

Regionalni prostorski plan določa cilje in prednostne naloge prostorskega razvoja ter vsebuje usmeritve za prostorski razvoj regije, predvsem usmeritve za razvoj poselitve, gospodarske javne infrastrukture in urejanje krajine z ohranjanjem krajinske identitete. Med drugim opredeljuje mesta, druga urbana naselja oz. morebitna druga naselja, ki so pomembna za razvoj regije, določa širša mestna območja, podaja zasnove omrežij družbene infrastrukture, gospodarske javne infrastrukture, stanovanjskih območij in zelenega sistema regije ter določa prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti, ki so pomembne za regije in povezave s sosednjimi območji.

Ključna vloga regionalnega prostorskega plana je, da se z njim občine uskladijo in določijo zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin ali vplivajo na razvoj več občin kot so prednostna razvojna območja za stanovanjsko oskrbo, večja nakupovalna središča, infrastrukturna vozlišča in prostorske ureditve, namenjene urejanju skupnega javnega potniškega prometa, območja za objekte družbene infrastrukture in prostorske ureditve, ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja.

Navodila za vsebino, obliko in način priprave regionalnega prostorskega plana

Umestitev urejanja prostora na regionalni ravni v politiko skladnega regionalnega razvoja in sistem urejanja prostora

Regionalno prostorsko planiranje se je v Sloveniji začelo uvajati leta 2018 z Zakonom o urejanju prostora. Zaradi odsotnosti izvajanja lokalne samouprave na ravni regij se ta opira na sistemske rešitve politike skladnega regionalnega razvoja države.

Regionalni prostorski plani se pripravljajo na ravni razvojnih regij. To so funkcionalne ozemeljske celote, določene s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj. V Sloveniji obstaja 12 razvojnih regij.

Regionalni prostorski plan je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa in mora biti sprejet pred njim ali sočasno z njim. Je tudi podlaga za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja, saj se v njih uskladijo zasnove prostorskih ureditev. Regionalni prostorski plan nadomešča strateški del sedanjih občinskih prostorskih načrtov.

Okvir za proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov

Cilj je poenotena priprava prve generacije regionalnih prostorskih planov v vseh razvojnih regijah v državi in zagotoviti:

  • enotno uporabo razpoložljivih podatkov,
  • strokovne, kakovostne in zakonite rešitve na področju prostorskega razvoja v regiji,
  • usklajenost razvojnih rešitev na nacionalni in na medobčinski ravni,
  • uravnoteženost razvojnih vidikov z namenom ohranjanja okolja,
  • enoten postopek priprave regionalnega prostorskega plana,
  • vključenost vseh relevantnih deležnikov v postopek priprave regionalnega prostorskega plana.

Finančni okvir

Na podlagi predhodnih študij in ugotovitev so v strošek priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov (RPP) vključeni le naslednji nujni stroški:

  • strošek pripravljavca RPP,
  • strošek izdelave RPP,
  • strošek izdelave Okoljskega poročila za potrebe postopka celovite presoje vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo področje varstva okolja.

Sredstva za izdelavo regionalnega prostorskega plana se zagotavljajo v občinskih in v državnem proračunu, pri čemer državni proračun zagotovi 60 odstotkov.

40 odstotkov stroška priprave regionalnega prostorskega plana prevzamejo občine, način razdelitve tega stroška med občinami v posamezni razvojni regiji ni predpisan. Glede razdelitve zneska za sofinanciranje priprave regionalnega prostorskega plana med občinami v posamezni razvojni regiji, odločajo občine. Ker se občine med seboj razlikujejo tako po velikosti kot tudi po številu prebivalcev, priporočamo naslednja merila za razdelitev stroška med občinami:

  • 40 odstotkov število prebivalcev v občini,
  • 30 odstotkov velikost občine,
  • 30 odstotkov koeficient razvitosti občine.

Terminski plan

Razvojne regije morajo pripraviti in sprejeti regionalni prostorski plan do konca leta 2026 oziroma do 1. januarja 2027, zato so aktivnosti za proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov predvidene v obdobju od 1. januarja 2023 do 30. junija 2027.

Faze priprave regionalnih prostorskih planov in s tem povezane aktivnosti so po letih razdeljene na optimalen način, da bodo lahko vse razvojne regije uspešno zaključile postopke in sprejele regionalni prostorski plan.

Aktivnosti za proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov

Proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov je kompleksen in zahteven, zato je ministrstvo z namenom enotnega in učinkovitega izvajanja obveznosti že podalo priporočila in informacije.

Določitev pripravljavca regionalnega prostorskega plana

Pripravljavec je regionalna razvojna agencija ali druga razvojna institucija, vključena v regijsko razvojno mrežo v regiji, ki jo določijo občine v regiji s sklepom sveta regije. Pripravljavec mora imeti sedež v razvojni regiji in zaposlenega najmanj enega strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja. Pripravljavcu regionalnega prostorskega plana podeli minister, pristojen za prostor, javno pooblastilo v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.

Naloge pripravljavca regionalnega prostorskega plana

Pripravljavec regionalnega prostorskega plana vodi postopek priprave regionalnega prostorskega plana, v okviru katerega opravlja naslednje organizacijske in koordinacijske naloge:

  • skrbi za usklajevanje interesov med državo in občinami v območju razvojne regije
  • si prizadeva za sodelovanje vseh relevantnih udeležencev pri urejanju prostora
  • skrbi za zgodnje in učinkovito obveščanje in sodelovanje javnosti
  • izdelavo regionalnega prostorskega plana ali njegovih posameznih sestavin, izdelavo strokovnih podlag za njegovo pripravo in izdelavo pripadajočega okoljskega poročila naroči zunanjim izdelovalcem v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Priporočila za pripravo regionalnih prostorskih planov

Celovit pristop na območje (angleško placebased) je možen le ob ustrezni povezavi prostorskega načrtovanja z razvojnim načrtovanjem na regionalni ravni, ki podprt z dobrim sodelovanjem deležnikov in administrativnih ravni omogoča razvoj, ki je tudi prostorsko racionalen, usklajen in omogoča doseganje razvojnih sinergij in prebojev. Vzpostavitev regij kot administrativne ravni ni pogoj, temveč so možne tudi druge, dogovorne oblike povezovanja in upravljanja na regionalni ravni.

Zato smo skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktoratom za regionalni razvoj ob sodelovanju Združenja regionalnih razvojnih agencij (RRA GIZ) in Ministrstva za javno upravo sofinancirali izvajanje raziskave z naslovom: Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v okviru Ciljnega raziskovalnega programa - CRP 2016 v letu 2016.

Usmeritve za pripravo strategije razvoja regije za obdobje 2021-2027 s področja prostorskega in urbanega razvoja

V procesu priprave Regionalnih razvojnih programov za novo programsko obdobje 2021-2027 smo pripravili Usmeritve za pripravo strategije razvoja regije za obdobje 2021-2027 s področja prostorskega in urbanega razvoja, ki za vsako posamezno razvojno regijo poleg bistvenih usmeritev na področju prostorskega in urbanega razvoja vključujejo tudi priporočila za izdelavo ocene stanja, sezname sprejetih prostorskih aktov in prostorskih aktov v pripravi ter seznam priporočenih strokovnih podlag.

Testiranje priprave regionalnega prostorskega plana v okviru projekta PILOT MOP, področje 1 RPP

Z regionalnim prostorskim planiranjem se v sistemu prostorskega načrtovanja uvajata dve bistveni novosti pri pripravi strateških prostorskih aktov:

  • Celovit pristop k urejanju prostora; povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja

Urejanje prostora na regionalni ravni je ključnega pomena za skladen regionalni in uravnotežen prostorski razvoj države. Celovit pristop na območje (placebased), v katerem sta povezani razvojno in prostorsko načrtovanje, želimo doseči prostorsko racionalen in usklajen razvoj, saj le na njegovi podlagi lahko dosežemo razvojne sinergije in preboje.

RPP velja za partnerski strateški prostorski akt, s katerim se država in občine na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, njenih akcijskih programov, drugih razvojnih aktov države in razvojnih ciljev EU dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije, in določijo bistvene razvojne priložnosti in usmeritve.

  • Participativni pristop; enakovredno sodelovanje nosilcev urejanja prostora in občin

S participativnim projektnim pristopom pri pripravi regionalnih prostorskih plinov, podprtim z dobrim sodelovanjem različnih udeležencev pri urejanju prostora in administrativnih ravni, želimo pripraviti regionalni prostorski plan na način, da bo sprejet in podprt s strani vseh relevantnih udeležencev.

Postopek priprave regionalnega prostorskega plana je zasnovan na sodoben vključujoč način, ki omogoča odprto razpravo, medsebojno soočenje in preveritev različnih vsebinskih in interesnih izhodišč. V postopku priprave regionalnega prostorskega plana je treba vsem ključnim udeležencem omogočiti enakovreden dialog ter sodelovanje in usklajevanje rešitev ob upoštevanju vseh sektorskih razvojnih in varstvenih ciljev ter občinskih interesov.

Regionalni prostorski plan pomeni nov instrument v sistemu prostorskega načrtovanja, zato na ministrstvu pripravo regionalnega prostorskega plana testiramo v okviru pilotnega projekta za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje (PILOT MOP) v okviru področja 1 Zagotovitev podatkov za vzpostavitev prostorskega planiranja na regionalni ravni (PILOT MOP – področje 1 RPP).

Izvajalec projekta je bil Geodetski inštitut Slovenije. 

Projekt, testiranje in recenzije projektne skupine kaže na to, da je regionalno prostorsko planiranje izvedljivo (ne glede na odsotnost upravne ravni), da pa gre za zahtevno nalogo. Ugotavlja se tudi, da so obstoječe regionalne razvojne agencije ustrezne za  prevzem vloge pripravljavca regionalnega prostorskega plana.