Kazalniki tveganja za spremljanje napredka pri zmanjšanju tveganja in škodljivih vplivov fitofarmacevtskih sredstev

Za spremljanje napredka pri zmanjševanju tveganja in škodljivih vplivov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zdravje ljudi in okolje je Evropska komisija določila dva usklajena kazalnika tveganja za območje Evropske unije. Kazalnik 1 temelji na količini prodanih aktivnih snovi v FFS v državah članicah, kazalnik 2 pa na številu izdanih dovoljenj za nujne primere uporabe FFS.

Izračun kazalnikov tveganja

Spremljanje napredka glede zmanjšanja tveganj in škodljivih vplivov FFS na zdravje in okolje po sprejeti metodologiji v EU v Sloveniji od leta 2019 spremlja  Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V ta namen je treba izračunati dva kazalnika tveganja, s katerima spremljamo napredek. Usklajena kazalnika tveganja je določila Evropska komisija in veljata za celotno območje EU.

Kazalnik 1 se izračuna na podlagi statističnih podatkov o količinah aktivnih snovi v FFS, danih v promet.

Kazalnik 2 se izračuna na podlagi števila dovoljenj, izdanih za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. 

Za obdobje 2011–2022 je kazalnika izračunala Evropska komisija na podlagi podatkov, ki smo jih poslali. Evropska komisija izračuna skupna kazalnika tveganja za območje EU (vsebina v angleškem jeziku) iz podatkov, ki ji jih pošljejo države članice, in jih v zvezi s trajnostno rabo pesticidov objavi na svoji spletni strani. 

Izračun kazalnikov tveganja za Slovenijo

  • Kazalnika tveganja EUROSTAT

    Evropski urad za statistiko (EUROSTAT) je izračunal kazalnika tveganja 1 in 2 za Slovenijo iz podatkov o prodaji FFS in številu izdanih dovoljenj za nujno uporabo FFS, ki smo jih poslali Evropski komisiji. Spodaj sta povezavi do izračunanih kazalnikov v angleškem jeziku.
    Analize in raziskave

Kazalnik tveganja 1

Aktivne snovi v FFS so na podlagi lastnosti razdeljene v 4 skupine in 7 razredov.

Kazalnik tveganja 1 izračunamo tako, da zberemo letne količine aktivnih snovi v FFS v prometu v Republiki Sloveniji. Te aktivne snovi razdelimo v 4 skupine in 7 razredov ter prodane količine po teh razredih seštejemo. Seštevke pomnožimo z uteženim faktorjem iz metodologije izračuna kazalnikov tveganja in nato združimo rezultate teh izračunov. Različne lastnosti snovi v 4 skupinah se naslavlja z uteževanjem, s katerim izboljšamo primerljivost podatkov. Evropska komisija je vsaki skupini določila svoj uteženi faktor. 

Izhodiščno vrednost za spremljanje napredka je Evropska komisija določila kot povprečje prodaje FFS v obdobju 2011-2013 in jo označila z vrednostjo 100. Količine prodaje FFS v naslednjih letih bomo zato ovrednotili glede na izhodiščno vrednost 100. 

Usklajeni kazalnik tveganja 1 po letih

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.
Leto Usklajeni kazalnik tveganja
2011-2013 100
2011 107
2012 106
2013 87
2014 95
2015 97
2016 103
2017 94
2018 99
2019 73
2020 68
2021 64
2022 58

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.

Iz preglednice in grafa izhaja, da se prodaja fitofarmacevtskih sredstev do leta 2018 giblje nekoliko nad ali pod povprečjem obdobja od leta 2011 do 2013, vse od leta 2018 pa prodaja upada. Tako smo v letu 2022 zabeležili najnižjo prodajo doslej, kar lahko pripišemo suši in temu primerni manjši porabi fungicidov v trajnih nasadih. Trajni nasadi (sadovnjaki in vinogradi) sicer predstavljajo nad 90 % vse porabe fungicidov v Sloveniji, zato je nihanje prodaje odvisno od vremenskih razmer v posamezni rastni sezoni.

Sicer je prodaja FFS v Sloveniji odvisna od vremenskih vplivov, pritiska škodljivih organizmov, vrste aktivnih snovi v pripravkih ter ekonomskih razlogov, kot je cena pripravkov. Porabe FFS v kmetijstvu ne moremo enačiti s prodajo FFS v Sloveniji, saj se določene aktivne snovi lahko uporabljajo tudi na drugih površinah, na primer za vzdrževanje javnih površin, med njimi cest in železnic. Potreba po uporabi FFS je tudi močno odvisna od vremenskih razmer, na količinsko porabo FFS do 20% namreč vpliva vreme. Vse nabavljene količine se ne uporabijo v tekočem letu, lahko ostanejo na zalogi pri pridelovalcu za uporabo v naslednjem letu.

Največji delež k vrednosti usklajenega kazalnika tveganja 1 pa vsa leta doprinese žveplo, in sicer predstavlja več kot 40 % vseh prodanih FFS. Večina žvepla se porabi v trajnih nasadih. Baker, parafinsko olje in kalijev hidrogen karbonat skupno doprinesejo približno 8 % k vrednosti kazalnika tveganja. Žveplo in ostale naštete substance, ki skupno prispevajo več kot 40 % vseh prodanih kemičnih pesticidov, so snovi, ki se uporabljajo tudi in predvsem v ekološkem kmetijstvu in hkrati predstavljajo temeljno varstvo rastlin v primerih, ko nimamo na voljo ustreznih drugih substanc. Poleg tega je v primeru žvepla količinska poraba na površino bistveno večja v primerjavi z drugimi kemičnimi pesticidi, zato tudi največ doprinese k vrednosti kazalnika tveganja. Podobno velja za baker, pri čemer gre za substanco, ki je obenem kandidatka za zamenjavo in moramo zato njegovo rabo v skladu z zahtevami iz strategije od »vil do vilic« občutno zmanjšati. Smiselno bi bilo, da bi substance, kot sta žveplo in baker drugače ovrednotili (drugačen uteženi faktor), sicer so cilji večanja površin pod ekološkim kmetijstvom v nasprotju s cilji zmanjševanja kemičnih pesticidov ter še posebej kandidatk za zamenjavo.

Kazalnik tveganja 1 po štirih skupinah aktivnih snovi

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa v vsaki skupini aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.
Skupina aktivnih snovi 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
1: a.s. z majhnjim tveganjem 129 57 114 272 344 773 1323 4390 3783 5014 4720 4385
2: odobrene a.s. 111 99 90 100 103 114 108 114 98 97 92 85
3: kandidatke za zamenjavo 109 92 99 104 123 148 127 165 117 124 122 106
4: neodobrene a.s. 98 123 79 83 80 74 63 56 18 4 0 0

Opomba: 1. V skupini 1 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
2. V skupini 2 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
3. V skupini 3 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so zato na seznamu za zamenjavo.
4. V skupini 4 so aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se do izteka roka za odprodajo zalog še smejo prodajati v državah članicah.

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa v vsaki skupini aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.

Opomba: 1. V skupini 1 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
2. V skupini 2 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
3. V skupini 3 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so zato na seznamu za zamenjavo.
4. V skupini 4 so aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se do izteka roka za odprodajo zalog še smejo prodajati v državah članicah.

Kazalnik tveganja 1 po sedmih razredih aktivnih snovi

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa v vsaki izmed sedmih razredov aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje 2011–2013.
Razred aktivnih snovi 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
B: kemične a.s. 129 57 114 272 344 773 1323 4390 3783 4988 4690 4361
C: mikroorganizmi 123 82 95 1044 207 244 274 543 699 1117 1011 1068
D kemične a.s. 111 99 90 100 103 114 108 114 98 97 92 85
E: nerazvrščene a.s. 109 91 100 105 124 149 126 147 113 122 120 105
F: razvrščene a.s. 106 114 81 63 92 111 147 746 243 212 188 125
G: neodobrene a.s. 98 123 79 83 80 74 63 56 18 4 0 0

Opomba: A. V razredu A so vse aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Zaradi nezadostnih podatkov vrednosti za ta razred niso bile izračunane.
B. V razredu B so vse kemične aktivne snovi, ki pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
C. V razredu C so aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
D. V razredu D so vse kemične aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
E. V razredu E so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter hkrati niso opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci.
F. V razredu F so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so hkrati opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci, pri katerih je izpostavljenost ljudi zanemarljiva.
G. V kategoriji G so vse aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se v prehodnem času do izteka roka za odprodajo zalog FFS še smejo prodajati v državah članicah.

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa v vsaki izmed sedmih razredov aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje 2011–2013.

Opomba: A. V razredu A so vse aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Zaradi nezadostnih podatkov vrednosti za ta razred niso bile izračunane.
B. V razredu B so vse kemične aktivne snovi, ki pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
C. V razredu C so aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
D. V razredu D so vse kemične aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
E. V razredu E so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter hkrati niso opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci.
F. V razredu F so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so hkrati opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci, pri katerih je izpostavljenost ljudi zanemarljiva.
G. V kategoriji G so vse aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se v prehodnem času do izteka roka za odprodajo zalog FFS še smejo prodajati v državah članicah.

Kazalnik tveganja 2

Ta kazalnik temelji na številu dovoljenj za FFS, ki smo jih v tekočem letu izdali za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. Podatke smo izračunali na podlagi aktivnih snovi v FFS, ki so razdeljene v 4 skupine in 7 razredov. Podatke smo po razredih sešteli, pomnožili z uteženim faktorjem in jih na koncu združili. 

Usklajeni kazalnik tveganja 2 po letih

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna iz števila izdanih dovoljenj za obdobje 2011–2013.
Leto Usklajeni kazalnik tveganja
2011-2013 100
2011 61
2012 82
2013 157
2014 151
2015 34
2016 130
2017 130
2018 95
2019 170
2020 273
2021 177
2022 150

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna iz števila izdanih dovoljenj za obdobje 2011–2013.

Iz preglednice in grafa izhaja, da je skupno število nujnih dovoljenj do leta 2020 bolj ali manj naraščalo. Za to je po eni strani odločilno dejstvo, da Slovenija predstavlja majhen trg, kar se kaže v vrzelih v rednih odobritvah zaradi premajhnega zanimanja vlagateljev. Po drugi strani na povečanje kazalnika vpliva tudi majhno število novo odobrenih aktivnih snovi, rekategorizacija aktivnih snovi po obnovitvi odobritve le-teh ter pritisk škodljivih organizmov in pojav novih vrst škodljivih organizmov, predvsem zaradi lege Slovenije (bližina morja in držav južne cone).

Po letu 2020 pa opažamo trend zmanjševanja izdajanja nujnih dovoljenj zaradi vse strožjih kriterijev njihove odobritve.

V letu 2022 smo skupno izdali 17 nujnih dovoljenj.

Povezane strani

Zakonodaja

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

Sorodne teme

Na vrh strani