Javna agencija za varnost prometa

Osrednja državna institucija, ki skrbi za varnost cestnega prometa, je Javna agencija za varnost prometa. 

Njeno poslanstvo je prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu (smrtnih žrtev in telesno poškodovanih udeležencev). Poslanstvo in cilje  agencija dosega z učinkovitim izvajanjem ukrepov iz zakonodaje, nacionalnega programa in drugih aktov ter s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti, z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture.

Urejanje in nadzor cestnega prometa v pristojnosti policije

Za varnost v cestnem prometu skrbijo tudi policisti, saj sta urejanje in nadzor cestnega prometa med prioritetami slovenske policije. Policija letno zabeleži približno 18.000 prometnih nesreč, ki imajo različne posledice, od manjše materialne škode pa do telesnih poškodb, celo smrti udeležencev. Na njihov nastanek vpliva več dejavnikov, glavni pa so ravnanja udeležencev v cestnem prometu, cestna infrastruktura, motorna vozila in prometno okolje. Slovenska policija poskuša s svojimi nadzorstvenimi in preventivnimi aktivnostmi vplivati na vse dejavnike in zmanjševati možnost nastanka nesreč.

Policisti tako vsakodnevno spremljajo varnostne razmere na slovenskih cestah (avtocestah in hitrih cestah kakor tudi na drugih državnih in lokalnih cestnih omrežjih), preiskujejo prometne nesreče ter preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja in prekrške, ki ogrožajo varnost cestnega prometa. Posebno skrb namenjajo varnosti pešcev, kolesarjev in voznikov enoslednih motornih vozil, ki spadajo med najbolj ogrožene udeležence cestnega prometa. Ob tem se povezujejo z drugimi nosilci odgovornosti za varnost na javnih cestah.

Prizadevajo si za ustrezno urejanje in upravljanje prometa (na primer na križiščih, ob večjih zastojih), učinkovit nadzor hitrosti in vzpostavitev celovitega nadzora na glavnih prometnih povezavah. Zaradi razvoja gospodarstva in povečanja cestnega tovornega prometa je posebej pomemben nadzor prevozov, med nalogami prometnih policistov pa je tudi varovanje kolesarskih, tekaških in drugih prireditev na cesti. K večji varnosti in pretočnosti na področju cestnega prometa ter zmanjšanju kriminala za vse udeležence na slovenskem avtocestnem omrežju pomembno prispeva avtocestna policija.

Najpogostejši dejavniki prometnih nesreč in preventivno delovanje

Čeprav se v zadnjih letih nadaljuje pozitivni trend zmanjševanja števila smrtnih žrtev v prometu, pa so med glavnimi dejavniki prometnih nesreč, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami, žal še vedno: neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Ti dejavniki se povezujejo z nekaterimi drugimi, kot so vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in ostalih psihoaktivnih snovi.

Nadzor na vseh naštetih področjih je zato ključen za zagotavljanje boljše prometne varnosti. Enako pomembno je preventivno delovanje, čeprav se učinki preventivnih akcij, namenjenih ozaveščanju javnosti o prometni varnosti in dvigu prometne kulture v državi, kažejo šele na dolgi rok. Vendar pa nam s sodelovanjem vseh deležnikov, odgovornih za prometno varnost, počasi uspeva zmanjševati število smrtnih žrtev prometnih nesreč, pri čemer je cilj nekoč doseči tako imenovano vizijo 0, ko slovenske ceste ne bi več zahtevale smrtnih žrtev.

Varneje v šolo

V okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, so bile pripravljene celostne prometne strategije, ki bodo prispevale med drugim tudi povečanju prometne varnosti. Gre za nov pristop k načrtovanju prometa, ki temelji na obstoječih metodah načrtovanja in jih dopolnjuje z ustreznimi načeli vključevanja primerov dobrih praks, sodelovanja in vrednotenja ter upoštevanjem človeškega dejavnika v prometu (prometna psihologija) za sedanje in prihodnje generacije.

Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. Njen cilj je zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov.

Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti. Uveljavljanje načel trajnostne mobilnosti v mestih pospešuje tudi lokalno gospodarstvo.

Pri načrtovanju rešitev v prostoru, ki bodo generirale trajnostni razvoj in izboljšale nivo prometne varnosti, so potrebni tudi takojšnji ukrepi (kot na primer tako imenovani taktični urbanizem in podobno.). Slednje pomeni pre-oblikovanje cest in obcestnega prostora s pomočjo arhitekturnih ukrepov, urbane opreme, barvnega oblikovanja prometnih površin in podobno. Ukrepi se smiselno dopolnjujejo in so v funkciji umirjanja prometa, opozarjanja in ozaveščanja voznikov ter doseganja boljših bivalnih, in življenjskih pogojev, vključno z izboljšanjem prometne varnosti. Glede na razpršenost pozidave v Sloveniji (prostorsko načrtovanje in urbanizem) in posledično veliko prisotnost otrok na poti v šolo ter iz nje, se je izkazala potreba k inovativnim pristopom opozarjanja voznikov na prisotnost ranljivih udeležencev v prometu, med katere sodita tudi urbana oprema in arhitekturno oblikovanje prometnih površin ter obvestilno-informativne table, označbe na poteh v šolo.

Za izboljšanje prometne varnosti otrok je Direkcija za infrastrukturo pripravila »Smernice za postavitev in izvedbo urbane opreme ter arhitekturnega oblikovanja prometnih površin za izboljšanje prometne varnosti otrok - šolarjev« v katerih predlaga vodila za oblikovanje cestnih znakov, ki bi udeležence v prometu opozarjale na bližino šole.

Na Youtube kanalu Direkcije za infrastrukturo so objavljeni tudi posnetki nekaterih ukrepov za umirjanje prometa v okolici osnovnih šol.