Pravila konkurence

Z varstvom konkurence se zagotavlja, da podjetja med seboj tekmujejo pošteno in pod enakimi pogoji ter da se konkurenca ne omejuje ali spodkopava na načine, ki škodujejo gospodarstvu in družbi. Področje varstva konkurence v Republiki Sloveniji ureja Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence.

Pravila varstva konkurence prepovedujejo omejevalne sporazume in zlorabo prevladujočega položaja, zajemajo pa tudi presojo, ali so koncentracije podjetij skladne s pravili konkurence.

Omejevalni sporazumi so sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije in so skladno s 6. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence prepovedani in nični.

Prepovedana je tudi zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, pri čemer ima podjetje ali več podjetij prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank  ali potrošnikov.

Za koncentracijo podjetij gre pri trajnejših spremembah nadzora nad podjetjem, in sicer:

• pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali
• kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako drugače pridobi neposredni ali posredni nadzor nad celoto ali deli enega ali več podjetij ali
• kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem.

V Republiki Sloveniji je za izvajanje nadzora na področju varstva konkurence pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (agencija):

Omejevalna ravnanja

V primeru omejevalnih ravnanj agencija začne postopek po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitev prepovedi omejevalnih ravnanj ali prepovedi zlorabe prevladujočega položaja ali ustreznih določb Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Kršitev teh določb je po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence prekršek in je sankcioniran z globo v višini do deset odstotkov letnega prometa podjetja, doseženega v predhodnem poslovnem letu. Za prekršek je odgovorna tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki se ji lahko naloži globa v razponu od 5.000 do 10.000 evrov.

V primerih, ko ima omejevalno ravnanje učinek v več državah članicah Evropske unije, izvaja postopek ugotavljanja kršitev Evropska komisija. Evropska komisija ima pristojnost ne le preiskovati, temveč tudi sprejemati zavezujoče odločitve in naložiti globe.

Sklepanje omejevalnih sporazumov in zloraba prevladujočega položaja načeloma povzročajo škodo drugim podjetjem in potrošnikom. Ti za škodo, ki so jo utrpeli zaradi nezakonitega vedenja, ki omejuje konkurenco, lahko zahtevajo odškodnino.

Koncentracije

Pravila varstva konkurence se nanašajo tudi na koncentracije podjetij.

Združevanje dejavnosti različnih podjetij lahko podjetjem na primer omogoči učinkovitejše razvijanje novih izdelkov ali zmanjšanje stroškov proizvodnje ali distribucije, razširijo lahko trge in prinesejo koristi gospodarstvu. Trg s svojo večjo učinkovitostjo postane bolj konkurenčen in potrošniki imajo na voljo bolj kakovostno blago po pravičnejših cenah.

Vendar pa niso vse koncentracije podjetij skladne s pravili konkurence. Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

Skladnost koncentracije s pravili konkurence presoja agencija v postopku, ki ga začne na predlog priglasitelja, ali po uradni dolžnosti, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam zakona, in je podjetja niso priglasila. Po izvedenem postopku agencija lahko ugotovi:

• da priglašena koncentracija ni podrejena določbam Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ali
• da je priglašena koncentracija skladna s pravili koncentracije, ali
• da priglašena koncentracija ni skladna s pravili konkurence in jo prepove.

Z globo v višini do deset odstotkov letnega prometa v koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu se lahko kaznuje podjetje:

• ki agenciji v zakonskem roku ni priglasilo koncentracije, ki je podrejena določbam Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence;
• ki koncentracije ni priglasilo v zakonskem roku;
• ki v nasprotju z zakonom izvršuje pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije;
• ki ne izpolni korektivnih ukrepov ali obveznosti, določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence;
• ki ravna v nasprotju z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence;
• ki ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je agencija izdala.