Možne posledice onesnaževanja okolja

Industrijske nesreče, ki so posledica nehotenih izpustov velike količine nevarnih snovi, lahko onesnažijo okolje in škodijo zdravju ljudi.

Odpoved varnega zadrževanja nevarnih snovi in njihov izpust lahko zaradi lastnosti teh snovi (kot so na primer vnetljivost, eksplozivnost in strupenost) škodljivo vplivata na zdravje ljudi. Lahko se poškodujejo in porušijo stavbe, industrijski ter infrastrukturni objekti, pa tudi okolje se lahko onesnaži, predvsem tla ter površinske in podzemne vode.

Analize večjih nesreč z nevarnimi snovmi, ki so se zgodile v preteklosti, kažejo, da so te večinoma posledica človeških, tehničnih in organizacijskih napak v industrijskih obratih, najpogosteje pa je za nesrečo odločilna kombinacija napačnega ravnanja ali ne-ravnanja zaposlenih z odpovedjo pravilnega delovanja procesne ali varnostne opreme. Večje nesreče z nevarnimi snovmi so lahko tudi posledica naravnih pojavov, ko je na primer potres ali poplava ali udar strele, lahko pa so tudi posledica zlonamernih in kaznivih dejanj.

Odgovorno preventivno ravnanje

Z odgovornim ravnanjem upravljavcev obratov ob zavedanju nevarnosti, značilnih za dejavnost obrata, je možno preprečiti nenadzorovane in nehotene izpuste nevarnih snovi ter večje nesreče.

Toda resničnost je drugačna. Zgodovina kaže, da se večje industrijske nesreče zgodijo sicer redko, a ko do nesreče pride, imajo te lahko hude posledice za ljudi in okolje.

Zaradi tega izvajamo ukrepe za preprečevanje večjih industrijskih nesreč z nevarnimi snovmi in ukrepe pripravljenosti za ukrepanje ob nesrečah, da bi omejili njihove škodljive posledice za ljudi in okolje.

Ukrepi zadevajo industrijske obrate z večjimi količinami nevarnih snovi, ki izpolnjujejo pogoje za razvrstitev med obrate tveganja za okolje v skladu s predpisom o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.

Ukrepi

Vsi deležniki, upravljavci obratov tveganja in upravni organi prispevajo k odgovornemu načrtovanju ter izvajanju teh ukrepov na sistemski in operativni ravni.

Upravljavci obratov morajo za obratovanje obratov in za njihove spremembe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Na sistemski ravni je, primerjalno z nevarnostmi drugih nesreč, ocenjeno državno tveganje, ki ga v Sloveniji pomenijo nevarnosti nesreč z nevarnimi snovmi. Ocenjena je učinkovitost ukrepov preventive in pripravljenosti, spremljamo napredek stroke in znanosti, ter spoznanja iz analiz vzrokov za nesreče in ustreznosti odzivov nanje.

Na operativni ravni, s pregledom dokumentacije upravljavca in izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, spremljamo in z inšpekcijskim nadzorom na kraju obratovanja nadziramo obratovanje obratov tveganja. Upravljavci obratov tveganja in lokalne skupnosti, na območju katerih ti obratujejo, izdelajo načrte zaščite in reševanja ter izvajajo ukrepe pripravljenosti v skladu s temi načrti.

Tudi zavedanje prebivalcev o nevarnostih večjih industrijskih nesreč z nevarnimi snovmi in poznavanje pravilnega ukrepanja ob nesreči je pomembno pri varstvu pred nesrečami. Informacije za prebivalce o nevarnostih večjih nesreč v obratih tveganja in o ravnanju v takšnih nesrečah pripravljajo upravljavci industrijskih obratov in lokalne skupnosti.