Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin

Mednarodni okvir za varstvo sort je Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin (v angleščini) (angleško The International Union for the Protection of New Varieties of Plants - konvencija UPOV) iz leta 1961. Zadnja sprememba iz leta 1991 omogoča varstvo sort vseh znanih rastlinskih vrst in daje bistveno večji poudarek učinkovitejšemu varstvu pravic žlahtniteljev.

Konvencijo UPOV je leta 1999 ratificirala tudi Republika Slovenija, ki je kot pogodbenica vzpostavila nacionalni sistem za podeljevanje in varstvo pravic žlahtniteljev.

Pogoji za varstvo sort oziroma podelitev žlahtniteljske pravice, ki so opredeljeni v konvenciji UPOV, so preneseni tudi v pravni red Evropske unije in Slovenije. V državah članicah Evropske unije se sorte lahko zavarujejo po nacionalnih sistemih ali po sistemu EU.

Varstvo sort na ravni Evropske unije

Sistem varstva sort rastlin v Evropski uniji je nadnacionalni sistem. V tem primeru je možno z enim postopkom pri Uradu Skupnosti za sorte rastlin (angleško Community Plant Variety Office - CPVO), zavarovati sorto v vseh državah članicah EU. Sorta se zavaruje za 25 let (30 let za vinsko trto, lesnate rastline in krompir), prijavne in letne pristojbine pa so višje kot pri zavarovanju na nacionalni ravni.

V EU so praktično vse nove sorte rastlin zavarovane po sistemu EU in ne po nacionalnih sistemih. Z vstopom v EU so v Sloveniji postale zavarovane vse sorte rastlin, ki so zavarovane po sistemu varstva sort EU. Konec leta 2021 je bilo v EU zavarovanih že 29.584 sort rastlin, od tega je več kot polovica sort okrasnih rastlin.

Za kršitve žlahtniteljske pravice v EU se uporabljajo kazenske določbe iz nacionalnih predpisov o varstvu sort rastlin.

Informacije o postopku varstva sort na ravni EU ter register prijav za zavarovanje sort in register zavarovanih sort v EU so dosegljive na spletnem mestu Urada Skupnosti za sorte rastlin (v angleščini).

Varstvo sort na nacionalni ravni

Žlahtniteljske pravice

V skladu z Zakonom o varstvu novih sort rastlin je žlahtnitelj sorte ali njegov pravni naslednik upravičenec do varstva sorte in pridobitve žlahtniteljske pravice.

Dolžina varstva sort v Sloveniji je 20 let (25 let za hmelj, vinsko trto in drevesne vrste).

Tako imenovana "kmetova izjema oziroma pravica" do uporabe lastnega semena za nadaljnjo setev je možna le za 19 kmetijskih rastlin. Kmetova pravica do ponovnega razmnoževanja oziroma pridelovanja sadilnega materiala zavarovanih sort rastlin pri sadnih in okrasnih rastlinah ni dovoljena.

Žlahtniteljske pravice, ki jo žlahtnitelj pridobi na ravni EU, in pravice, ki jo pridobi na nacionalni ravni. ni možno akumulirati (tako imenovana "speča pravica"). Žlahtnitelj se mora odločiti za nacionalno ali evropsko varstvo sorte.

Gospodarsko izkoriščanje zavarovane rastlinske sorte je možno samo z dovoljenjem imetnika žlahtniteljske pravice, in sicer:

• pridelovanje in razmnoževanje;
• priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje;
• ponujanje v prodajo, prodaja ali druga oblika trženja;
• izvoz in uvoz ter
• shranjevanje materiala zavarovane sorte za te namene.

Imetniki žlahtniteljske pravic lahko svojo pravico prenesejo z licenčno pogodbo (ekskluzivno, neekskluzivno). Pri trženju semena, sadilnega in razmnoževalnega materiala zavarovanih sort imetniki običajno zaračunajo licenčnino, pri čemer plačilo licenčnine ne daje pravice za nadaljnje razmnoževanje. Kdor brez soglasja imetnika žlahtniteljske pravice prideluje oziroma razmnožuje material zavarovane sorte, krši žlahtniteljsko pravico.

Ne glede na navedeno se zavarovana sorta lahko prosto uporablja za poskusne in raziskovalne namene ter za žlahtnjenje novih sort rastlin, kar imenujemo "žlahtniteljeva izjema". Zavarovano sorto se lahko uporablja tudi v zasebne nepridobitne namene.

Razlika med vpisom sorte v sortno listo in varstvom nove sorte

V skladu z Zakonom o varstvu novih sort rastlin je postopek za varstvo nove sorte pravno in upravno ločen od postopka vpisa sorte v sortno listo Republike Slovenije, ki poteka v skladu z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin.

Varstvo nove sorte je po svoji vsebini, v smislu varstva avtorskih pravic na področju žlahtnjenja rastlin, podobno varstvu patentov, medtem ko je namen vpisa sort v sortno listo predvsem varstvo potrošnikov oziroma kupcev semena pred goljufijami in varstvo pred nelojalno konkurenco.

Postopek za zavarovanja nove sorte in pridobitev žlahtniteljske pravice, v skladu z Zakonom o varstvu novih sort rastlin vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Postopek vpisa sorte v sortno listo, v skladu z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin, vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.