Način volitev

Ustava Republike Slovenije v 103. členu določa, da predsednika volimo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, Zakon o volitvah predsednika republike pa v 1. členu določa, da predsednika republike volimo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo. Volitve predsednika republike razpiše predsednik Državnega zbora.

Volilna pravica

Volilna pravica pri volitvah predsednika republike je splošna in enaka, kar pomeni, da jo imamo vsi, ki imamo sicer volilno pravico pri volitvah v državni zbor. Načelo splošne volilne pravice velja tako glede aktivne kot glede pasivne volilne pravice.

Organizacija volitev

Volitve predsednika republike imajo nekaj posebnosti, vendar se bistveno ne razlikujejo od volitev v državni zbor, zato se pri teh volitvah uporabljata organizacija in tehnika volitev kot pri volitvah v državni zbor. Torej se glede vprašanj, ki z Zakonom o volitvah predsednika republike niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor.

Tudi volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po Zakonu o volitvah v državni zbor.

Kandidiranje

Kandidate za predsednika republike predlagajo poslanci Državnega zbora, politične stranke in volivci. Postopek kandidiranja poteka podobno kot pri volitvah v državni zbor. Ne glede na način kandidiranja velja osnovno pravilo, da vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni kandidaturi.

Za podporo kandidatom za predsednika republike lahko državljani potrdijo obrazec podpore:

1. Osebno na katerikoli upravni enoti (ne glede na kraj stalnega prebivališča) in na vseh krajevnih uradih. Volivec sam izroči/pošlje potrjen obrazec podpore izbranemu kandidatu ali njegovemu predstavniku.

2. Osebe, ki so med potekom roka, določenega za predložitev list kandidatov, v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe in podobnih zavodih, in osebe na prestajanju zaporne kazni, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba organa oziroma pravne osebe. Volivec tako izpolnjen obrazec podpore pošlje kandidatu ali njegovemu predstavniku. Kandidat oz. njegov predstavnik pa mora sam poskrbeti, da se podana podpora na upravni enoti vpiše v evidenco volilne pravice.

3. Osebe, ki med potekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Volivec tako izpolnjen obrazec podpore pošlje kandidatu ali njegovemu predstavniku, ta pa poskrbi, da se podana podpora na upravni enoti vpiše v evidenco volilne pravice.

4. Osebe, ki imajo v RS prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo pred pristojni organ osebno in se ne nahajajo v prej navedenih zavodih, lahko svojo podporo kandidatu ali listi kandidatov dajo pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšno osebo obišče na domu. Zahtevo za obisk na domu lahko upravni enoti sporočijo po telefonu ali prek e-pošte ali navadne pošte, vendar najpozneje petnajst dni pred iztekom roka, ki je določen za predložitev kandidatur. Volivec sam izroči/pošlje potrjen obrazec podpore izbranemu kandidatu ali njegovemu predstavniku.

Za kandidaturo za predsednika republike je potrebno pisno soglasje kandidata. Kandidat za predsednika republike lahko s pisno izjavo soglasje umakne.

Predlog kandidature, ki mora vsebovati obvezne sestavine, se vloži neposredno pri Državni volilni komisiji najpozneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja.

Na podlagi kandidatur, ki jih je potrdila, Državna volilna komisija določi seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev. Vrstni red kandidatur se določi z žrebom. Te sezname mora Državna volilna komisija tudi objaviti, in sicer najpozneje petnajst dni pred dnevom glasovanja.

Volilna kampanja

Zakon o volilni in referendumski kampanji ureja obdobje kampanje, ki se začne 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Sledi volilni molk, ki traja do zaprtja volišč. Več informacij o volilni in referendumski kampanji. 

Glasovanje in ugotavljanje izida glasovanja

Glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja veljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor, če z Zakonom o volitvah predsednika republike ni drugače določeno.

Glasovnica za volitve predsednika republike vsebuje imena in priimke kandidatov po vrstnem redu na seznamu kandidatur in navodilo o načinu glasovanja. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata, in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje.

Volilni izid ugotovi Državna volilna komisija. Za predsednika republike je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Če noben kandidat za predsednika republike ni dobil večine veljavnih glasov volivcev, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Za volitve predsednika republike je torej predviden tudi drugi krog volitev, v katerem se pomerita samo dva kandidata.

Potem ko Državna volilna komisija ugotovi izid volitev, sestavi poročilo o izidu volitev za predsednika republike in ga predloži predsedniku Državnega zbora ter objavi v Uradnem listu RS. S tem je postopek izvolitve predsednika republike tudi uradno končan.

Zakonodaja

Volilni sistem za volitve predsednika republike urejata Ustava Republike Slovenije in Zakon o volitvah predsednika republike.