Temeljna zakonska načela

Mandati se delijo po proporcionalnem sistemu, ki pa je dopolnjen z nekaterimi prvinami večinskega sistema. To sta zlasti glasovanje o posamičnih kandidatih v volilnih okrajih ter določitev praga za vstop v parlament. Poslanci se volijo po volilnih enotah, oblikovanih tako, da volivci v njih na približno enako število prebivalcev volijo enako število poslancev.

Izbira kandidatov (in postopek kandidiranja) poteka predvsem v političnih strankah. Upoštevani morata biti volja članov strank ter podpora volivcev ali poslancev. Zakon pa omogoča tudi, da liste kandidatov predlagajo volivci sami. Ti glasujejo o posameznih kandidatih na listi kandidatov po posameznih volilnih okrajih.

Vrste volitev

Volitve v državni zbor so lahko splošne, nadomestne, ponovne in naknadne.

Na splošnih volitvah volivci volijo vse poslance državnega zbora. V okviru splošnih volitev razlikujemo redne in predčasne volitve. Redne so tiste, ki jih izvedemo vsako četrto leto pred potekom mandata. Predčasne volitve pa razpišemo, če se državni zbor razpusti pred potekom redne štiriletne volilne dobe, ki je določena v Ustavi Republike Slovenije.

V nasprotju s splošnimi volitvami druge volitve v državni zbor opravimo samo glede posameznih poslancev (nadomestne volitve) ali glede dela volitev (ponovne in naknadne volitve).

Volilne enote

Volilne enote so območja, na katera pred volitvami razdelimo celotno območje, na katerem se izvedejo volitve. Pri volitvah v državni zbor se tako razdeli območje celotne države.

Volilne enote so razdeljene na volilne okraje, in sicer na toliko, kolikor se v volilni enoti voli poslancev, torej na enajst volilnih okrajev v vsaki volilni enoti. Kandidati pa niso izvoljeni po posameznih volilnih okrajih, temveč se glasovi, ki jih dobijo na volitvah, seštevajo v korist liste kandidatov na ravni volilne enote na osem volilnih enot.

Volilna pravica

Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let.

Pravico voliti volivec uresničuje v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče oziroma kjer je imel zadnje stalno prebivališče on sam ali eden od staršev. Zadnje velja v primeru osebe, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali se je sama tako odločila.

Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Volivci glasujejo osebno in tajno z glasovnicami. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Nihče tudi ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti se od njega ne sme zahtevati, naj pove, ali je glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval. 

Kandidiranje

Kandidacijski postopek poteka pred volilno komisijo volilne enote in Državno volilno komisijo. Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci.

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Kandidat lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov, na kandidatni listi pa noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35% od skupnega števila kandidatk in kandidatov na listi.

Potrjevanje list kandidatov

Liste kandidatov je treba predložiti volilni komisiji volilne enote najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja. Ta odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov izda najpozneje dvajset dni pred dnem glasovanja. 

Ugotavljanje izida volitev

Volitve poslancev upoštevajo načelo, da morajo biti v državnem zboru politični interesi sorazmerno zastopani. Mandati se delijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti ter na ravni celotne države. V volilni enoti se mandati delijo na podlagi volilnega količnika. Ta se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena, ter zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu teh glasov.

Prag za vstop v državni zbor je postavljen pri odstotkov od skupnega števila glasov. Liste oziroma istoimenske liste, ki na območju države niso dosegle praga, se pri delitvi mandatov ne upoštevajo.

Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države tako, da se listam oziroma istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah. 

Organiziranost volitev

Z organiziranostjo volitev omogočamo njihovo tehnično izvedbo. Poglavitno vlogo pri tem imajo volilni organi, ki vodijo in izvajajo volitve. Volitve v državni zbor vodijo Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije.

Za volitve poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti imenujemo volilni komisiji posebnih volilnih enot. Neposredno na voliščih vodijo volitve volilni odbori, ki jih imenujemo za vsake volitve. Državna volilna komisija pa volilne postopke nadzoruje in usklajuje. 

Varstvo volilne pravice

Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic. Varstvo volilne pravice je pretežno namenjeno varstvu svobode in tajnosti glasovanja ter nadzoru nad ugotavljanjem volilnih rezultatov. Uveljavljanje varstva volilne pravice zagotavljamo v postopku pred volilnimi komisijami in pred državnim zborom. Prav tako zagotavljamo sodno varstvo volilne pravice pred sodiščem.

Zakonodaja

Volitve v državni zbor ureja Zakon o volitvah v državni zbor. Zakon ureja materialnopravna vprašanja, zlasti volilno pravico, oblikovanje volilnih enot ter organiziranje volitev in procesna vprašanja, zlasti način glasovanja, ugotavljanje izida volitev ter varstvo volilne pravice.

Februarja 2021 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-D).

Ena od glavnih novosti ZVDZ-D je sprememba volilnega sistema poslancev avtohtonih narodnih skupnosti. Poslanca narodnih skupnosti sta se po prejšnji ureditvi volila po t.i. Borda sistemu. Zaradi zapletenosti tovrstnega volilnega sistema se je le -ta spremenil oziroma poenostavil na način, da se je za volitve poslancev pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti v državni zbor uvedel enokrožni večinski volilni sistem.

ZVDZ-D je tudi dopolnil tiste določbe zakona, ki izboljšujejo organizacijo in izvedbo volitev oziroma uveljavil rešitve, ki so se v praksi izkazale za dobre. V skladu z ZVDZ-D je tako med drugim treba na listi kandidatov namesto datuma rojstva navesti EMŠO, kar bo omogočilo učinkovito in poenostavljeno preverjanje kandidatur z računalniško povezavo informacijskega sistema za podporo volilnim opravilom preko tega enotnega identifikatorja z evidenco volilne pravice (sprememba 51. člena ZVDZ). Določa se tudi celostna pravna podlaga za vodenje zbirke list kandidatov s strani Državne volilne komisije, glede na njene zakonske pristojnosti in z namenom zagotavljanja tehnične podpore volitvam.

ZVDZ-D je tudi naslovil priporočila, da se volilna zakonodaja dopolni tako, da bo tudi osebam, ki jim je kasneje kot deset dni pred dnem glasovanja nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepredvideno sprejete na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda, omogočeno učinkovito izvrševanje volilne pravice. V skladu z ZVDZ-D se v takih primerih rok, da sporočijo svojo namero za glasovanje po pošti, iz desetih dni skrajša na pet dni.

Februarja 2024 je bila objavljena novela Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ- E), v skladu s katero polnoletnim osebam, ki so pod skrbništvom zaradi duševnih ali intelektualnih okvar, v posebnem sodnem postopku ne bo več mogoče odvzeti volilne pravice. Te osebe bodo imele tako pravico voliti kot tudi pravica biti voljen.

Po novi ureditvi 79. člena zakona o volitvah v državni zbor je razširjen krog oseb, ki lahko glasujejo s pomočnikom. Tako volivec, ki zaradi dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare, ne more glasovati tako, kot je določeno v tem zakonu, lahko s seboj na volišče pripelje osebo po svoji izbiri, ki mu pri glasovanju pomaga (v nadaljevanju: pomočnik). Pomočnik mora biti polnoleten in je dolžan spoštovati svobodno voljo volivca in zagotavljati tajnost glasovanja. Predsednik ali član volilnega odbora ugotovi starost pomočnika na podlagi osebnega dokumenta ali na drug način, o pravici volivca do pomočnika odloči volilni odbor in odločitev vpiše v zapisnik. Vse navedeno velja tudi za nepismene volivce.

Sprejeta zakonska rešitev hkrati tudi vrača volilno pravico vsem osebam, ki jim je ta bila v preteklosti odvzeta. Ministrstvo za notranje zadeve je že v začetku marca 2024 uredilo zaznamke pri vseh državljanih, ki so imeli vpisan popoln odvzem volilne pravic ali odvzem zgolj pasivne volilne pravice. Predčasna ureditev podatkov vsem posameznikom tako omogoča izvrševanje volilne pravice na letošnjih volitvah v Evropski parlament. Poleg glasovanja so lahko vsi polnoletni državljani, ne glede na njihove osebne okoliščine, že od prvega dne razpisanega roka oddali tudi podporo kandidaturi.

ZVDZ-E je vnesla potrebne spremembe tudi v zakon, ki ureja volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, zakon, ki ureja evidenco volilne pravice ter zakon, ki ureja državni svet.