Pravosodni policist

Naloge pravosodnega policista so raznovrstne, saj skrbi za varnost, red in disciplino v varovanih objektih, spremlja varovane osebe zunaj zavoda, nadzira in organizira delo v delavnicah in nadzira zaprte osebe na zunanjih deloviščih. Skrbi za poklicno in delovno usposabljanje obsojencev, sodeluje v izvajanju programov obravnave ter skrbi tudi za varovanje varovanih objektov in oseb. Pravosodni policist ima primerne osebnostne značilnosti, kar pomeni, da je izgrajena osebnost, ki ima smisel za komuniciranje, empatijo in skupinsko delo. S svojim delom, komunikacijo in zgledom ustvarja strpne in ustvarjalne medsebojne odnose tako med zaprtimi osebami kot tudi med zaprtimi in uslužbenci. Varnost v najširšem pomenu besede zagotavlja predvsem s primernimi socialnimi odnosi.

Pravosodni policist zagotavlja, da življenje in delo obsojencev v zavodu potekata po hišnem redu zavoda, pri čemer zlasti: seznanja obsojence s hišnim redom zavoda in opozarja na odstopanje, sodeluje z drugimi delavci zavoda, da se prepreči nastanek sporov med obsojenci ter sporov med obsojenci in delavci zavoda; usmerja in spodbuja obsojence, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in čistoče; spodbuja obsojence pri njihovem delu in izobraževanju ter drugih dejavnostih, ki so vsebina osebnega načrta; preprečuje nastanek škode na premoženju zavoda in odkriva povzročitelje škode; zagotavlja pogoje za počitek obsojencev; poroča operativnemu vodji o dogodkih in opažanjih, ki so pomembni za varnost, red in disciplino življenja in dela obsojencev v zavodu.

Za zagotovitev varnosti, reda in discipline sme pravosodni policist izdajati ukaze, opraviti osebni pregled obsojenca, bivalnih prostorov, osebne prtljage obsojencev in oseb, ki prihajajo v varovani objekt, identifikacijo in varnostni pregled oseb, ki prihajajo v varovani objekt ali se zadržujejo v varovanem območju varovanih objektov ali ovirajo delo pravosodnih policistov pri njihovem delu zunaj varovanih objektov. Pravosodni policist lahko od obsojencev in drugih oseb zbira tudi operativne informacije, ki se nanašajo na obsojence. Pravico ima uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence, če drugače ne more preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali večje materialne škode.

Usposabljanje za delo pravosodnega policista

Pravosodni policist mora v osemnajstih mesecih po sprejemu v delovno razmerje uspešno opraviti predpisano 9 mesečno usposabljanje in zahtevan strokovni izpit. Vsebina usposabljanja je raznolika in vključuje temeljna družboslovna izhodišča, pomembna za delo z zaprtimi osebami. Kandidat se v času usposabljanja seznani in nauči veščin z različnih področij obravnave oseb. Zelo velik poudarek dajemo pridobivanju znanj o prepoznavanju človekove osebnosti ter učenju komunikacije z različnimi tipi osebnosti. V okviru usposabljanja kandidat opravi preizkuse znanja s področja predpisov, praktičnega postopka, pooblastil, prve pomoči, rokovanja s strelnim orožjem in samoobrambe, medtem ko mora med praktičnim usposabljanjem v zavodu opraviti še izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti, izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku, si pridobiti oceno praktične usposobljenosti za delo v zavodu in se udeležiti usposabljanja za imenovanje v naziv. Po vseh končanih obveznostih sledi zaključni izpit, ki obsega praktični in ustni del.

Pogoji za zaposlitev

Delovno razmerje pravosodnega policista lahko sklene, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

• V. stopnja izobrazbe - srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje/srednja strokovna izobrazba ali srednje splošno izobraževanje/srednja splošna izobrazba;
• najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj;
• državljanstvo Republike Slovenije;
• vozniško dovoljenje B kategorije;
• ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ni obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti; zoper njega ni izdana pravnomočna odločba o storjenem prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja oziroma o storjenem prekršku v zvezi s proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami ali v zvezi z orožjem;
• imeti mora ustrezne psihofizične sposobnosti in ne sme uživati prepovedanih drog;
• biti mora varnostno preverjen in zanj ne smejo obstajati varnostni zadržki.

V okviru drugega programskega sklopa usposabljanja, ki je namenjeno pridobivanju znanj, potrebnih za opravljanje nalog na področju izvrševanja kazenskih sankcij, je zagotovljena brezplačna prehrana in bivanje.

Gradiva in video predstavitve poklica pravosodni policist: "Poklic, s katerim rasteš!"

Pedagog

Pedagog je s svojimi specifičnimi strokovnimi znanji, delovnimi pristopi in metodami dela pomemben člen v obravnavi zaprte osebe. Bistveno prispeva k pripravi zaprtih za življenje po prestani kazni in ugodnejši klimi ter stabilnim razmeram v zavodih. Je dober poslušalec, ki zazna težave in se zna vživeti v stisko drugega, ve kako vzpostaviti avtoriteto ter je pripravljen na timsko delo. Pozna zakonodajo in se ob delu dodatno izobražuje, kar mu je omogočeno s supervizijo in s strokovnimi seminarji ter usposabljanji.

Pri svojem delu vodi skupino zaprtih oseb. Delo poteka tako individualno, ko za vsako zaprto osebo pripravi osebni načrt, v katerem opredeli cilje prestajanja zaporne kazni in ga usmeri v izobraževanje, delo in obliko obravnave, ki jo ta potrebuje, kot skupinsko v obliki vodenja malih vzgojnih skupin in skupin za obravnavo različnih problematik. Zaprtim osebam svetuje in jih informira v zvezi s prestajanjem zaporne kazni ter jim po potrebi v oporo nudi razbremenilne razgovore. Spremlja izvajanje osebnega načrta, ga dopolnjuje in koordinira prestajanje zaporne kazni. Sodeluje s svojci zaprte osebe in različnimi zunanjimi institucijami.

Pedagog je del skupine za strokovno obravnavo v zaporu in kot nosilec primera posamezne zaprte osebe koordinira sodelovanje z ostalimi strokovnimi delavci. Vodi upravne postopke, pripravlja dokumentacijo, analize in poročila.

Psiholog

Delo psihologa v zaporu je osredotočeno na pomoč zaprtim osebam. Obsega triažne uvodne razgovore, psihološke eksploracije in izdelavo psiholoških mnenj ter razbremenilne, suportivne razgovore in intervencije v primeru samomorilne ogroženosti. Psiholog vodi obravnave zaprtih oseb s ciljem, usposobiti jih za urejeno življenje na prostosti.

Pri delu z zaprtimi se pogosto srečuje s problematikami odvisnosti, nasilja, kriznih stanj, različnih oblik motenj duševnosti in osebnostnih motenj. Vodi tudi obravnavo storilcev spolnih kaznivih dejanj, ki poteka v skupinski in individualni obliki. Pri delu psiholog sodeluje s psihiatrično službo in ostalimi strokovnimi službami v zavodu, zagotavlja se mu redna mesečna supervizija ter dodatno strokovno usposabljanje.

Socialni delavec

Socialni delavec v zaporu ima pozitiven odnos do ljudi. Je čustveno stabilen in ima sposobnost vživljanja v stiske drugih. Je inovativen pri iskanju rešitev in ima občutek za realnost ter sposobnost hitrega prilagajanja na spremenjene razmere. Njegovo delo vključuje poznavanje in uporabo zakonodaje, predvsem s področja izvrševanje kazenskih sankcij in socialnega varstva. Delo zahteva poznavanje tudi drugih strokovnih področij, zato mu je omogočeno stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje.

Socialni delavec v zavodu dela z zaprtimi osebami, ki se zaradi odvzema prostosti soočajo z najrazličnejšimi socialnimi težavami in stiskami ter jim pomaga pri iskanju rešitev. Orientiran je na delo z obsojencem in predvsem njegovo pripravo na odpust. Njegove aktivnosti se pričnejo takoj, ko oseba nastopi kazen zapora. V sprejemnem obdobju zbira podatke o obsojencu in na podlagi ocene potreb in tveganj zanj izdela individualni načrt socialnega vključevanja po odpustu. Pri izvajanju načrta redno sodeluje s pristojnimi centri za socialno delo, ki po prestani kazni zapora za obsojence pripravijo ukrepe pomoči, potrebne ob vrnitvi v lokalno okolje. Sodeluje tudi z zavodom za zaposlovanje v okviru iskanja zaposlitve po odpustu obsojenca ter s stanovanjskimi organizacijami in socialnovarstvenimi zavodi zaradi reševanja nastanitve. Socialni delavec v zaporu je med drugim tudi v vlogi koordinatorja pomoči obsojencem, ki jo lahko nudijo različna društva, dobrodelne organizacije, prostovoljci in druge organizacije civilne družbe.

Pri odpravljanju stisk in težav zaprtim osebam nudi pomoč v obliki prve socialne pomoči pri prepoznavanju socialne problematike in iskanju možnih rešitev ter osebno pomoč v obliki svetovalnih razgovorov. Njegovo strokovno delo je pogosto usmerjeno v razbremenilne pogovore z zaprto osebo in razreševanje kriznih situacij. Posebno pozornost namenja mladoletnim osebam v času pripora ali na prestajanju kazni zapora ter mladoletnim osebam v času ukrepa oddaje v prevzgojni dom.

Diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik

Dela in naloge zdravstvenega delavca v zavodu zahtevajo ustrezne psihofizične sposobnosti in osebnostne lastnosti, kar omogoča human in odgovoren odnos do zaprte osebe in družbene skupnosti. Zaradi potreb po učinkoviti in kakovostni celostni obravnavi ter zaradi podaljšanja licence izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege, se diplomirane medicinske sestre in zdravstveni tehniki redno dodatno izobražujejo s področja zdravstvene nege. Zaradi narave dela jim je omogočeno tudi izobraževanje iz humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih znanosti ter znanja s področja penologije.

Primarno zdravstveno varstvo je zaprtim osebam v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu na voljo v okviru javne zdravstvene mreže. Zaradi enakovredne obravnave zaprtih oseb oziroma možnosti dostopa zaprtih oseb do vseh zdravstvenih storitev, kot jih uživajo drugi državljani, uspešno izpolnjujemo priporočila in usmeritve Sveta Evrope in njenih nadzorstvenih organov glede zdravstvenih standardov zdravstvene oskrbe za zapornike. Z učinkovitim zdravljenjem in spremljanjem zapornika v času prestajanja kazni zapora tako bistveno izboljšamo zdravje posameznika in prispevamo k zaščiti javnega zdravja.

Primarno zdravstveno varstvo v zavodih izvajajo regionalni zdravstveni domovi. Dodatno zdravstveno varstvo v obliki zdravstvene nege in oskrbe zaprtim osebam nudijo tudi zdravstveni delavci zaposleni v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki svoje delo opravljajo kot avtonomni oziroma samostojni strokovni zdravstveni delavci. Diplomirane medicinske sestre in zdravstveni tehniki, zaposleni v vseh večjih zavodih za prestajanje kazni zapora, skrbijo za celostno zdravstveno obravnavo zaprte osebe in sodelujejo s posameznimi zdravstvenimi timi. Nudijo nujno medicinsko pomoč, izvajajo postopke urinskega testiranja zaradi ugotavljanja prisotnosti psihoaktivnih snovi v telesu ter izvajajo preventivne dejavnosti v obliki svetovanj in izobraževanj o nevarnostih nalezljivih bolezni in okužb z virusom HIV in hepatitisa ter spodbujajo k testiranju, cepljenju in vključitvi v zdravljenje.