Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar tako, da s tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je za zaklanjanje. V Sloveniji jih gradimo od leta 1973. Število zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite v Sloveniji je 2.244, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest. Večina zaklonišč je v urbanih središčih.

Obveznost graditve zaklonišč

Praviloma se v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča kot depoje se gradi v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena.

Vrste zaklonišč in njihove značilnosti

Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki. Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem zaščitnih lastnosti, velikosti in časom možnega neprestanega bivanja v zaklonišču.

Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z njihovo odpornostjo proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom. Zaščitne lastnosti zaklonišč se izražajo z velikostjo nadtlaka.

Zaklonišča in zaklonilniki se glede na obseg zaščite delijo na:

Zaklonišče osnovne zaščite

Zaklonišča osnovne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki (obseg zaščite od 50 kPa do 100 kPa nadtlaka in funkcionalno zgrajeni prostori za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, po potrebi pa se grade tudi za več oseb).

Zaklonišča osnovne zaščite z zaklanjanjem do 24 ur

Zaklonišča osnovne zaščite, ki so zgrajena pred letom 2006. Vse tehnične zahteve so identične kot pri zakloniščih osnovne zaščite, omogočati pa morajo 24-urno nepretrgano bivanje.

Zaklonišča dopolnilne zaščite

Zaklonišča dopolnilne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred ruševinami (obseg zaščite do 50 kPa, funkcionalno opremljeni prostori za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi).

Zaklonilnike

Zaklonilniki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Kletni zaklonilniki so preurejeni kletni ali drugi primerni prostori v objektih. Zgrajeni morajo biti iz trdnega in obstojnega materiala. V objektih, kjer se primerni prostori preuredijo v zaklonilnike, je treba zapreti oz. zatesniti nepotrebne odprtine ter utrditi strope in stene.
Rovni zaklonilniki so na odprtem prostoru zunaj objektov, kjer niso izpostavljeni ruševinam. So praviloma pokriti oziroma zaprti, lahko pa so tudi odprti. Za izdelavo konstrukcije se uporabljajo leseni elementi, jekleni nosilni in spojni elementi ter montažni armiranobetonski elementi.

Vzdrževanje zaklonišč

Vsa zaklonišča osnovne zaščite na območju države je treba redno vzdrževati. O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in spremembah namembnosti se vodi evidenca na nivoju občin. Za vzdrževanje zaklonišč in njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki. Za zagotovitev varnosti in funkcionalnosti zaklonišča mora lastnik ali upravljavec zaklonišča za osnovno zaščito pridobiti potrdilo o primernosti zaklonišča vsakih deset (10) let. Potrdilo o primernosti zaklonišča pridobi lastnik od pooblaščene organizacije za tehnični in kontrolni preizkus ter izdajanje potrdil o primernosti zaklonišč. Upravljavec oziroma lastnik morata imeti knjigo vzdrževanja, v katero vpisujeta podatke o lastniku in upravljavcu zaklonišča, o vzdrževanju, kontrolnih preizkusih, opravljenih inšpekcijah in ukrepih ob ugotovljenih pomanjkljivostih. Na podlagi kontrolnega preizkusa se za zaklonišče izda potrdilo o primernosti. Kontrolni preizkus, ki ga opravi pooblaščena organizacija, se opravi za zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite vsakih deset let.

Kontrolni preizkus

Kontrolni preizkus obsega:

• pregled konstrukcije,
• pregled opreme za zapiranje odprtin,
• pregled opreme,
• pregled prezračevalnega sistema,
• pregled elektroenergetske napeljave,
• pregled navodil za uporabo in vzdrževanje zaklonišča,
• funkcionalni preizkus delovanja zaklonišča (samo pri zakloniščih osnovne zaščite).

Na podlagi opravljenega kontrolnega preizkusa izdela preglednik poročilo o kontrolnem preizkusu in na temelju tega izda potrdilo o primernosti, ki velja deset let. To je urejeno s Pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike.

Posebno je pomembna določba zadnjega odstavka 141. člena, ki nalaga pooblaščenemu pregledniku da po en izvod potrdila o primernosti zaklonišča pošlje pristojni občini, upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Nadzor nad izvajanjem uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Tehnološka oprema zaklonišč

Tehnološka oprema zaklonišč mora biti vgrajena in izvedena v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike in Zakonom o gradbenih proizvodih (v nadaljevanju ZGPro-1) za neharmonizirane proizvode, za harmonizirane proizvode pa v skladu z Delegirano Uredbo (EU) št. 574/2014.

Za predvidene vgrajene elemente zaklonišča se pred montažo mora opraviti test in pridobiti ustrezna potrdila. Na podlagi 13. člena Gradbenega zakona je gradbeni nadzor med drugim zadolžen, da od vseh izvajalcev prevzema, zbira in preverja potrdila o skladnosti in ustreznosti gradbenih in drugih proizvodov, materialov ter naprav.

Teste tehnološke opreme zaklonišč izvajajo akreditirani laboratoriji skladno z Delegirano Uredbo (EU) št. 574/2014 za harmonizirane proizvode in Zakonom o gradbenih proizvodih ZGPro-1 za neharmonizirane proizvode. Proizvajalec mora skladno z 12. členom ZGPro-1 izjave predložiti v slovenskem jeziku. Seznam akreditiranih laboratorijev v Evropski uniji se imenuje NANDO baza.