Vzrejne, dobaviteljske in uporabniške organizacije

Vse organizacije, ki so kakorkoli vključene v delo z živalmi v postopkih, morajo biti pred začetkom dela odobrene pri pristojnem Območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

• Vzrejne organizacije so odobrene za vzrejo oziroma rejo laboratorijskih živali z namenom njihove uporabe v postopkih ali delo na tkivih.
• Dobaviteljske organizacije so odobrene za dobavo laboratorijskih živali z namenom njihove uporabe v postopkih ali za delo na tkivih.
• Uporabniške organizacije so odobrene za uporabo laboratorijskih živali v postopkih.

Vse organizacije morajo izpolnjevati pogoje glede prostorov in opreme in imeti na kraju samem dovolj oseb, ki so ustrezno izobražene in strokovno usposobljene.

Osebe, vključene v delo z živalmi v postopkih

Osebe, ki morajo biti prisotne v vseh odobrenih organizacijah:

• oskrbovalec živali,
• strokovnjak za dobrobit živali,
• imenovani veterinar.

V uporabniški organizaciji pa sta poleg omenjenih prisotna še:

• izvajalec postopkov na živalih,
• vodja, ki načrtuje postopke ali projekte.

Omenjene osebe morajo biti pred začetkom dela ustrezno izobražene in strokovno usposobljene.

Strokovna usposobljenost oseb, ki delajo z živalmi v postopkih

Osnovno usposabljanje

Osnovno usposabljanje se izvaja v obliki predavanj in praktičnih prikazov po programih, ki jih odobri Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Kdor želi izvajati osnovno usposabljanje, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

• zagotovitev predavateljev,
• registracija za dejavnost izobraževanja,
• zagotovitev ustreznih prostorov in opreme za izvedbo usposabljanja,
• zagotovitev gradiv in izpitnih vprašanj iz posameznih vsebinskih sklopov in
• vodenje evidenc o izvedenih usposabljanjih.

V okviru osnovnega usposabljanja se udeleženci seznanijo z naslednjimi obveznimi vsebinami:

• Veljavna nacionalna zakonodaja o pridobivanju, reji, oskrbi in uporabi živali v postopkih in za izvajanje znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali.
• Etika o odnosih človeka do živali, intrinzični vrednosti življenja, življenje kot vrednota sama po sebi in o argumentih za in proti uporabi živali v znanstvene namene.
• Temeljna in za živalsko vrsto specifična biologija, ki se nanaša na anatomijo in fiziologijo, vzrejo, genetiko in gensko spreminjanje.
• Obnašanje živali, reja in obogatitev okolja.
• Za posamezno živalsko vrsto specifične metode ravnanja in postopkov.
• Zdravje živali in higiena.
• Prepoznavanje vrstno specifične stiske, bolečine in trpljenja pri najpogosteje uporabljenih vrstah laboratorijskih živali.
• Anestezija, metode lajšanja bolečin in usmrtitev živali.
• Uporaba metod usmrtitve in humanih končnih točk, humanih zaključkih postopkov pri posameznih živalskih vrstah in njihovi starosti.
• Uporaba načela 3R. To je načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja (iz angleščine replacement, reduction and refinement).
• Načrtovanje postopkov in projektov.

Na koncu osnovnega usposabljanja morajo kandidati opraviti pisno preverjanje znanja. Po uspešno opravljenem preverjanju znanja prejme kandidati potrdilo o usposobljenosti, certifikat, ki velja 10 let.

Delo pod mentorstvom

Po uspešno zaključenem osnovnem usposabljanju morajo oskrbovalci živali in izvajalci postopkov na živalih, svoje delo šest mesecev opravljati pod nadzorom mentorja,  ki ga določi strokovnjak za dobrobit živali. Med trajanjem mentorstva kandidat vodi dnevnik, v katerega vpisuje potek svojega dela in opažanja.

Po zaključenem delu pod mentorstvom mentor poda svoje mnenje  glede usposobljenosti kandidata.

Kontinuirano usposabljanje

Osebe, ki delajo z živalmi v postopkih morajo ohranjati strokovno usposobljenost z delom, spremljanjem novosti in obnavljanjem znanja na svojem znanstvenem in strokovnem področju (objave in udeležbe na strokovnih in znanstvenih srečanjih s področja znanosti o laboratorijskih živalih). Osebe v ta namen v obrazec sproti vpisujejo udeležbo na strokovnih srečanjih, delavnicah, kongresih, in drugih. Obrazec redno dopolnjujejo in ga na zahtevo predložijo strokovnjaku za dobrobit živali ali uradnemu veterinarju.

Obnovitveno usposabljanje

Pred iztekom veljavnosti potrdila o zaključenem osnovnem usposabljanju, morajo osebe, ki delajo z živalmi v postopkih, opraviti obnovitveno usposabljanje. Predavatelji na obnovitvenem usposabljanju morajo pri pripravi svojih predavanj upoštevati novosti in znanstveni napredek na področju znanosti o laboratorijskih živalih.

Priznavanje usposobljenosti, ki je pridobljena na tečajih izven Slovenije

Oseba, ki je osnovno usposabljanje za delo z živalmi v postopkih opravila izven Slovenije in želi, da se ji osnovno usposabljanje prizna, na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poda vlogo za priznanje osnovne usposobljenosti. Osnovno usposabljanje se osebi lahko prizna delno ali v celoti.

Živali, ki se uporabljajo v postopkih

V postopkih se lahko uporabijo le živali, ki so bile vzrejene ali gojene oziroma skotene in rejene za namen uporabe v postopkih, laboratorijske živali:

• miš,
• podgana,
• morski prašiček,
• sirski (zlati) hrček,
• kitajski hrček,
• mongolska puščavska podgana,
• kunec,
• pes,
• mačka,
• vse vrste primatov,
• žabe,
• cebrice.

Izjemoma se lahko uporabijo tudi rejne ali drugače vzrejene živali, kadar ciljev projekta ni mogoče doseči z uporabo laboratorijske živali.

Prepovedana je uporaba človeku podobnih opic (šimpanzi, gorile, orangutani, giboni) in zapuščenih hišnih ter rejnih živali.

Izvajanje postopkov na živalih

Postopek na živali pomeni kakršno koli invazivno ali neinvazivno uporabo živali v poskusne ali druge znanstvene namene, z znanim ali neznanim izidom, ali v izobraževalne namene, ki lahko živali povzroči določeno stopnjo bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, enakovredno ali hujšo od vboda igle, izvedenega v skladu z dobro veterinarsko prakso. To vključuje kakršno koli ravnanje, ki namenoma povzroči ali po vsej verjetnosti lahko povzroči rojstvo ali izvalitev živali ali ustvari in ohranja pri življenju gensko spremenjene linije živali v katerem koli od takšnih stanj, vendar izključuje usmrtitev živali samo zaradi uporabe njihovih organov ali tkiv.

Postopki na živalih se lahko izvajajo le v okviru odobrenih projektov in v odobrenih uporabniških organizacijah.

Pred začetkom izvajanja postopkov na živalih mora odobrena uporabniška organizacija na pristojni Območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poslati vlogo za odobritev projekta, znotraj katerega bodo izvajali postopke na živalih. Če želi odobrena uporabniška organizacija prvotno vlogo spremeniti ali podaljšati veljavnost izdanega dovoljenja, pošlje na pristojni Območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vlogo za spremembo, podaljšanje ali obnovitev dovoljenja za projekt.

Etična komisija za postopke na živalih

Za ocenjevanje predlaganih projektov, ki vključujejo postopke na živalih, je v Sloveniji pristojna Etična komisija za poskuse na živalih, ki pa ima še številne druge naloge.

Načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja

Gre za načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja (iz angleščine replacement, reduction and refinement - 3R) in je v znanosti pojem za etično ravnanje z živalmi v postopkih. Za vzrejo, nastanitev, oskrbo in uporabo živali v postopkih veljajo mednarodno sprejeta načela, načelo zamenjave uporabe živali v postopkih z metodami, ki ne zahtevajo njihove uporabe, načelo uporabe čim manjšega števila živali v postopkih in načelo izboljšanja pogojev reje in oskrbe živali v postopkih ter izvajanja postopkov.

• zamenjava
  Vedno kadar je na voljo alternativna metoda, ki ne vključuje uporabe živali, je treba uporabiti to metodo. Kadar alternativna metoda ni na voljo, mora biti izbrana tista metoda, ki bo dala najbolj zadovoljive rezultate in ki bo po vsej verjetnosti povzročila najmanj bolečin, trpljenja ali stiske. Uporabiti je treba najmanjše možno število živali, s katerim še dobimo zanesljive rezultate. Pri izbiri vrste živali izberemo vrsto z najmanjšo sposobnostjo občutenja bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, pri čemer mora biti izbrana vrsta ustrezna cilju raziskave.
• zmanjšanje
  Število živali, ki se uporabijo v postopku je treba zmanjšati na minimum, pri čemer ne smejo biti ogroženi cilji projekta. Zato je izrednega pomena načrtovanje projekta, pri čemer si lahko znanstveniki pomagajo z različnimi orodji (na primer PREPARE (vsebina v angleškem jeziku), Experimental design (vsebina v angleškem jeziku)).
• izboljšanje
  Na počutje živali in posledično potek in rezultate raziskave vpliva tudi okolje, v katerem se živali nahajajo pred in med postopki. Vzreja, nastanitev in oskrba laboratorijskih živali ter uporaba živali v postopkih, se izvajajo v skladu z načelom izboljšanja, tako da se morebitne bolečine, trpljenje, stiska ali trajna škoda, povzročene živalim, preprečijo ali zmanjšajo na minimum. Sem spada tudi usposobljenost osebja, ki rokuje z živalmi.

Netehnični povzetki projektov

Netehnični povzetki projektov so namenjeni širši javnosti z namenom večje preglednosti glede uporabe živali v postopkih. Gre za kratek in laičen način predstavitve podatkov o ciljih projekta, predvideni škodi za živali in posledično korist za ljudi, številu in vrsti uporabljenih živali, težavnosti postopkov ter kako je bilo upoštevano načelo 3R (zamenjava, zmanjšanje in izboljšanje).

Za enotni prikaz podatkov za projekte, izvedene na celotnem ozemlju Evropske unije (EU), je Evropska komisija pripravila enotni obrazec, ki je objavljen v Izvedbenem Sklepu komisije (EU) 2020/569.

Netehnične povzetke projektov, ki so jih pristojni organi držav članic odobrili od 1. januarja 2021 dalje, lahko iščete v EU bazi (vsebina v angleškem jeziku).

Statistična poročila o uporabi živali v postopkih

Statistično poročilo vsebuje informacije o številu, vrstah in namenu uporabe živali v postopkih, težavnosti postopkov, genetskem statusu in podobno.

Na podlagi 38. člena Pravilnika o pogojih za izvajanje postopkov na živalih (Uradni list RS, št 32/21) organizacije, ki v okviru projektov izvajajo postopke na živalih vsako leto poročajo o uporabi živali v znanstvene namene. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) pripravi statistično poročilo o uporabi živali v Sloveniji, v katerem so zajeti podatki o številu in vrsti uporabljenih živali, namenu uporabe, določeni dejanski težavnosti posameznih postopkov ter genetskem statusu živali. Zahteva za poročanje izhaja iz 54. člena Direktive Sveta 2010/63/EU in Izvedbenega sklepa Komisije 2020/569/EU. Države članice EU so dolžne vsako leto, do 10. novembra za preteklo leto, na Evropsko komisijo poročati o uporabi živali v znanstvene namene. Podatki so zbrani v Statistični podatkovni bazi EU ALURES. Evropska komisija vsako leto objavi tudi zbirno poročilo o podatkih držav članic. Prvo skupno EU poročilo, pripravljeno na podlagi Direktive 2010/63/EU, zajema statistične podatke  o uporabi živali v znanstvene namene za obdobje 2015 – 2017. Od leta 2018 dalje, so poročila objavljena za vsako leto posebej. Poročila so dostopna preko povezave na spletni strani Evropske komisije.