Kdo lahko opravlja dejavnost in naloge zasebnega varovanja

Zasebno varovanje lahko opravlja le gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, veljavno licenco in izpolnjuje zakonske pogoje.

Naročnik zasebnega varovanja mora pred opravljanjem dejavnosti v pisni obliki skleniti pogodbo. Naloge zasebnega varovanja opravlja le varnostno osebje, ki ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom o zasebnem varovanju.

Oblike zasebnega varovanja in vrste licenc:

• varovanje ljudi in premoženja,
• varovanje oseb,
• prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk,
• varovanje javnih zbiranj,
• varovanje prireditev v gostinskih lokalih,
• upravljanje varnostno-nadzornega centra,
• načrtovanje sistemov tehničnega varovanja,
• izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

Licence

Licenca je dovoljenje, ki ga podeli Ministrstvo za notranje zadeve pravni osebi za opravljanje ene ali več oblik ali nalog zasebnega varovanja.  

Licenco potrebuje gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki želi:

• varovati življenje in osebno nedotakljivost oseb,
• varovati premično in nepremično premoženje pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem,
• opravljati prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji ipd.),
• zagotavljati red na javnih shodih in javnih prireditvah,
• organizirati varovanje prireditev v gostinskih lokalih,
• upravljati in nadzorovati vgrajene sisteme za tehnično varovanje, območja ali varovane osebe s pomočjo varnostno-nadzornega centra,
• izvajati načrtovanje in vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja.

Imetniki licenc se prostovoljno združujejo v Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja.

Službena izkaznica

Službena izkaznica je dokument, s katerim varnostno osebje izkazuje, da ima licenco za neposredno opravljanje nalog zasebnega varovanja.

Posameznik pridobi službeno izkaznico glede na vrsto dela, ki ga želi opravljati:

• varnostni menedžer,
• varnostnik čuvaj,
• varnostnik,
• varnostnik nadzornik,
• varnostnik telesni stražar,
• varnostni tehnik,
• pooblaščeni inženir varnostnih sistemov,
• operater varnostno-nadzornega centra. 

Za pridobitev službene izkaznice mora posameznik izpolnjevati splošne pogoje:

• starost najmanj 18 let,
• državljanstvo države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švice,
• strokovna usposobljenost glede na vrsto del, ki jih bo opravljal,
• je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov,
• v obdobju zadnjih dveh let mu ni bila odvzeta službena izkaznica zaradi kršitev Zakona o zasebnem varovanju,
• je zdravstveno in psihično sposoben za vrsto del, ki jih bo opravljal,
• aktivno obvlada slovenski jezik.

Za ugotavljanje zdravstvene in psihične sposobnosti se uporabljajo predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Ne glede na predpise prosilec ni zdravstveno in psihično sposoben za opravljanje zasebnega varovanja, če je z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da je odvisen od alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Zdravniško spričevalo ne sme biti starejše od enega leta.

Za aktivno znanje slovenskega jezika se šteje, če je prosilec na slovenski šoli pridobil najmanj osnovnošolsko izobrazbo. Prosilci, ki nimajo končane ustrezne izobrazbe v Sloveniji, aktivno znanje slovenskega jezika dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Prosilci lahko izpit opravljajo pri dvanajstih zunanjih izvajalcih Centra za slovenščino Filozofske fakultete v Ljubljani.

Če ne izpolnjujete več zakonskih pogojev za licenco oziroma službeno izkaznico, morate takoj prenehati opravljati dejavnost in v osmih dneh certifikat o licenci oziroma službeno izkaznico vrniti na naslov Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Sektor za zasebno varstvo in občinska redarstva, Štefanova 2, 1501 Ljubljana.

Službena izkaznica se zamenja, če:

• jo je imetnik izgubil,
• je poškodovana,
• je bila ukradena,
• je imetnik spremenil osebno ime.

V teh primerih mora imetnik službene izkaznice takoj obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve, ki bo pred zamenjavo imetniku izdalo potrdilo iz evidence, da nemoteno opravlja zasebno varovanje.

Službena izkaznica preneha veljati, če:

• imetnik v pisni obliki izjavi, da ne želi več opravljati zasebnega varovanja,
• imetnik umre ali
• sta od deponiranja službene izkaznice pretekli več kot dve leti.

Imetnik službene izkaznice mora v osmih dneh od nastopa razloga za prenehanje veljavnosti in s pisno izjavo, da ne želi več opravljati zasebnega varovanja, pristojnemu organu vrniti službeno izkaznico.

Službena izkaznica se imetniku odvzame, če:

• se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več poslovno sposoben,
• kljub pravnomočni izrečeni globi za prekršek stori novo istovrstno kršitev:
  - opravlja naloge zasebnega varovanja in ni v delovnem razmerju pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja,
  - pri zasebnem varovanju uporablja druga prisilna sredstva, živali kot prisilno sredstvo ali nevarne predmete, katerih uporaba je s tem zakonom prepovedana,
  - z nezakonito in nestrokovno uporabo ukrepov povzroči telesno poškodbo ali krati človekove pravice in svoboščine,
• mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno odločbo, 
• je zaradi njegovega nezakonitega ali nestrokovnega dela prišlo do hujše posledice za življenje in zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu), če javnega interesa ni bilo mogoče zavarovati z drugimi sredstvi, s katerimi bi se manj poseglo v pridobljene pravice.

Če pristojni organ ugotovi, da imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje nalog zasebnega varovanja, uvede postopek odvzema in o tem obvesti imetnika licence ali izvajalca internega varovanja.

Če policija ali inšpektor ugotovi, da ima posameznik službeno izkaznico neupravičeno, jo odvzame in pošlje pristojnemu organu v nadaljnji postopek.

Zavrnitev izdaje in odvzem licence ali službene izkaznice

Imetniki licence oziroma službene izkaznice morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati vse pogoje za pridobitev licence ali službene izkaznice in pogoje za opravljanje zasebnega varovanja po veljavnih predpisih. Če pravna oseba ali posameznik ne izpolnjuje pogojev, mora takoj prenehati z opravljanjem zasebnega varovanja in licenco oziroma službeno izkaznico v osmih dneh vrniti Ministrstvu za notranje zadeve.

V primeru prenehanja delovnega razmerja pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja se mora imetnika službene izkaznice v 30 dneh zaposliti pri drugemu imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja. V nasprotnem primeru mora v osmih dneh vrniti službeno izkaznico Ministrstvu za notranje zadeve, ki jo deponira.

Varnostno osebje in povezane osebe morajo biti varnostno preverjeni in ne smejo imeti varnostnih zadržkov. Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da:

• je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece,
• je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece, v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja,
• je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in ji je bila izrečena globa,
• obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe.

Varnostni zadržki prenehajo z izbrisom pravnomočne odločitve iz kazenske ali prekrškovne evidence.

Odvzem in prenehanje licence

Licenca preneha veljati:

• če imetnik licence v pisni obliki izjavi, da ne želi več opravljati zasebnega varovanja,
• zaradi prenehanja dejavnosti imetnika licence v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
• zaradi stečaja ali prisilnega prenehanja dejavnosti imetnika licence v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje dejavnosti.

Imetnik licence mora v petnajstih dneh od nastopa razloga iz prejšnjega odstavka pristojnemu organu vrniti izvirnik certifikata o licenci.

Pristojni organ imetniku licence lahko odvzame posamezno licenco zaradi:

• varovanja javnega reda,
• javne varnosti,
• varstva naročnikov,
• tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost.

Začasni ali trajni odvzem licence

Odvzem licence se izreče kot začasni odvzem z možnostjo pogojnega odvzema licence ali trajni odvzem licence. Imetnik licence, ki mu je izrečen odvzem licence, mora v osmih dneh od odvzema o tem obvestiti naročnike, s katerimi ima sklenjene pogodbe o varovanju. Imetnik licence, za katerega je uveden postopek začasnega ali trajnega odvzema licence, je dolžan že ob uvedbi postopka o tem obvestiti naročnike, ki so zavezanci za obvezno organiziranje varovanja, v skladu s tem zakonom.

Pristojni organ začasno odvzame licenco, če imetnik:

• opravlja obliko zasebnega varovanja, za katero nima predpisane licence ali jo opravlja v nasprotju z izdano licenco,
• opravlja zasebno varovanje v nasprotju s predpisanimi standardi,
• opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje zasebnega varovanja,
• opravlja dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem,
• pri prevozu in varovanju gotovine in drugih vrednostnih pošiljk ter varovanju javnih prireditev, za katere je predpisano obvezno organiziranje varovanja, ne upošteva določb o usposobljenosti varnostnega osebja, najmanjšem številu varnostnikov in tehničnih zahtevah opreme in vozil ali varovanje izvaja na način, ki povzroča nevarnost za javni red,
• pri zasebnem varovanju odredi uporabo drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov ali živali kot prisilno sredstvo, katerih uporaba je z zakonom prepovedana.

Pristojni organ lahko imetniku licence z odločbo izreče začasni odvzem licence, če mu je z ukrepom inšpekcijskih služb izrečena začasna prepoved opravljanja dejavnosti in kljub izrečenemu ukrepu še naprej opravlja dejavnost.

Začasni odvzem licence se lahko izreče v trajanju od enega do šestih mesecev. Pogojni odvzem licence se lahko izreče v trajanju od treh do dvanajstih mesecev (preizkusna doba).

Pristojni organ prekliče pogojni odvzem licence, če imetnik licence v preizkusni dobi stori novo kršitev, za katero je mogoče izreči začasni odvzem licence.

Pristojni organ trajno odvzame licenco, če:

• se ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje zasebnega varovanja,
• je bil imetniku licence že izrečen začasni odvzem licence in stori novo kršitev, za katero je mogoče izreči začasni odvzem licence,
• je zaradi nezakonitega ali nestrokovnega dela imetnika licence prišlo do hujše posledice za življenje in zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu) in javnega interesa ni bilo mogoče zavarovati z drugimi sredstvi, s katerimi bi se manj poseglo v pridobljene pravice,
• je imetniku licence opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno odločbo.

Pogoji za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v Sloveniji za tuje osebe

Tuja pravna ali fizična oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švici ali v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, lahko pod predpisanimi pogoji opravlja zasebno varovanje v Republiki Sloveniji stalno, prek ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, občasno (čezmejno, začasno) ali na podlagi delovnega razmerja. Zasebno varovanje lahko opravlja na podlagi licence oziroma službene izkaznice, pridobljene v Republiki Sloveniji, ali na podlagi pravice do opravljanja zasebnega varovanja, pridobljene v matični državi, in soglasja Ministrstva za notranje zadeve.

Tuja oseba iz tretjih držav, ki ima v matični državi pridobljeno pravico do opravljanja zasebnega varovanja, lahko opravlja zasebno varovanje v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kot veljajo za tuje osebe, ob dodatnem pogoju vzajemnosti.

Pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji

Tuja oseba, ki ima v matični državi pravico do opravljanja zasebnega varovanja, mora pred prvim opravljanjem zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji pridobiti soglasje Ministrstva za notranje zadeve. 

Če opravljanje dejavnosti ali poklica zasebnega varovanja v matični državi ni pravno urejeno, mora tuja oseba poleg drugih dokazil predložiti tudi dokazila, da je opravljala posamezno obliko zasebnega varovanja neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v zadnjih desetih letih.

Če tuja oseba izpolnjuje vse pogoje, se ji podeli soglasje k opravljanju zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji in se jo vpiše v evidenco imetnikov licenc ali v evidenco imetnikov službenih izkaznic. Varnostnemu osebju, ki v matični državi nima podeljene službene izkaznice, se po uradni dolžnosti izda službeno izkaznico. Varnostno osebje, ki mu je bila službena izkaznica izdana v matični državi, mora imeti pri sebi prevod službene izkaznice v slovenski jezik ali službeno izkaznico, ki mu jo podeli Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Pristojnosti Inšpektorata za notranje zadeve

Inšpektorat za notranje zadeve na področju zasebnega varovanja izvaja inšpekcijski nadzor:

• subjektov (podjetij), ki posedujejo licence zasebnega varovanja,
• varnostnikov glede izpolnjevana pogojev za izvajanje varovanja,
• nad prenosom, prevozom in varovanjem gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk,
• varovanja v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah, kjer varovanje izvajajo varnostne službe,
• podjetji, kjer mora biti služba varovanja obvezno organizirana.

Največ nadzorov izvedemo na področju varovanja nočnih lokalov in diskotek, v katerih potekajo javne prireditve, ter javnih prireditev na prostem, kjer je večje število obiskovalcev.

Inšpektorji posebno skrb namenjajo nadzoru objektov državnega pomena, pri čemer je njihova temeljna naloga preveriti, kako je zasnovan sistem varovanja in kako se izvajajo naloge zasebnega varovanja.

Pristojni so tudi za nadzor nad izvajanjem fizičnega varovanja objektov, v katerim so jedrske ali radioaktivne snovi, ter nadzor nad izvajanjem fizičnega varovanja pri prevozu jedrskih snovi na območju Republike Slovenije.