Investicije v železniško infrastrukturo

Za zagotovitev pretočnosti potniškega in tovornega prometa je treba vzpostaviti ustrezen nivo železniške infrastrukture. Vse aktivnosti, ki se vodijo za nadgradnjo in posodobitev slovenskega železniškega omrežja, se vodijo z namenom, da se v Sloveniji ohranijo mednarodni koridorji. Osnovni pogoj, da bo Slovenija tudi po letu 2023 ohranila mednarodne koridorje, je modernizirati glavne proge tako, da bodo izpolnjevale zahtevane evropske standarde glede nosilnosti, potovalnih hitrosti, komunikacijskih sistemov.

Informacije o projektih na področju železniške infrastrukture so dostopne na posebnem spletnem mestu, Krajšajmo razdalje.

Slovensko železniško omrežje

Železniško omrežje v Sloveniji glede na obseg prometa, gospodarski pomen in povezovalno vlogo železniškega prometa v prostoru proge delimo na glavne in regionalne proge. Proge javne železniške infrastrukture (JŽI) pa so razdeljene tudi po številu tirov na enotirne proge, kjer vlaki po istem tiru vozijo v obeh smereh, in dvotirne proge, kjer je vsak tir namenjen prometu vlakov v določeni smeri.

Podrobni podatki o slovenskem železniškem omrežju so na voljo v Programu omrežja.

Elektrificiranost železniških prog

Na slovenskem železniškem omrežju so elektrificirane vse glavne železniške proge, ki so, razen na stičiščih s tujimi železniškimi infrastrukturami, elektrificirane z enotnim enosmernim sistemom nominalne napetosti 3 kV (kilovolte). Na stičnih točkah različnih sistemov elektrifikacije je potrebno eno sistemske električne lokomotive zamenjati ali uporabljati večsistemske električne lokomotive.

Kategorije prog glede na osno obremenitev

Glede na dovoljeno masno obremenitev prog JŽI s tovornimi vagoni se proge razvrščajo v kategorije glede na dovoljeno osno in dovoljeno dolžinsko obremenitev.

Dovoljena obremenitev na os je največja masa v tonah, ki lahko bremeni eno os železniškega vozila na določeni progi ali relaciji, ne glede na njegovo skupno število osi. Dovoljena obremenitev na tekoči meter je največja masa v tonah, ki lahko bremeni en tekoči meter železniškega vozila na določeni progi ali relaciji.

Glede na dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev s tovornimi vagoni se proge ali odseki prog razvrščajo v kategorije, ki so prikazane na spodnjem zemljevidu.

Železniški koridorji v Sloveniji

Po slovenskem železniškem omrežju potekata dva jedrna koridorja - Core Network Corridors (CNCs):

• Baltsko-jadranski koridor (Baltic-Adriatic corridor): Świnoujście/Gdynia–Katowice–Ostrava/Žilina–Bratislava/Wien/Klagenfurt–Udine–Venezia/Trieste/Bologna/Ravenna s krakom Graz–Maribor–Ljubljana–Koper/Trieste
• Sredozemski koridor (Mediterranean corridor): Almería–Valencia/Algeciras/Madrid–Zaragoza/Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milano–Verona–Padova/Venezia–Trieste/Koper–Ljubljana–Budapest s krakom Ljubljana/Rijeka–Zagreb–Budapest–Záhony (madžarsko-ukrajinska meja)

Glede na uredbo o evropskem železniškem prometu za konkurenčen tovorni promet pa skozi Slovenijo potekajo štirje železniški tovorni koridorji - Rail Freight Corridors (RFCs):

• Baltsko-jadranski koridor (Baltic-Adriatic corridor): Świnoujście/Gdynia–Katowice–Ostrava/Žilina–Bratislava/Wien/Klagenfurt–Udine–Venezia/Trieste/Bologna/Ravenna s krakom Graz–Maribor–Ljubljana–Koper/Trieste – vzpostavljen 10. novembra 2015
• Sredozemski koridor (Mediterranean corridor): Almería–Valencia/Algeciras/Madrid–Zaragoza/Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milano–Verona–Padova/Venezia– Trieste/Koper–Ljubljana–Budapest s krakom Ljubljana/Rijeka–Zagreb–Budapest–Záhony (madžarsko-ukrajinska meja) – vzpostavljen 10. novembra 2013
• Jantarni koridor (Amber corridor): Koper–Ljubljana–Zalaszentivan–Sopron/Csorna–(madžarsko-srbska meja)–Kelebia–Budimpešta–Komárom–Leopoldov/Rajka–Bratislava–Žilina–Katovice/Krakov–Varšava/Lukow–Terespol–(poljsko-beloruska meja) – vzpostavljen 2. februarja 2019
• Alpsko-zahodno balkanski koridor (Alpine-Western Balkan corridor) – v ustanavljanju: Salzburg–Beljak–Ljubljana–/Wels/Linz–Gradec–Maribor–Zagreb–Vinkovci/Vukovar–Tovarnik–Beograd–Sofija–Svilengrad (bolgarsko-turška meja) – rok za vzpostavitev 26. marca 2020