Da bi Evropska unija dosegla cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, si je za leto 2030 zastavila cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Za uresničitev krovnega EU cilja moramo do leta 2030 v sektorjih, ki so zajeti v sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov na območju Evropske unije (EU ETS), zmanjšati emisije za 62 odstotkov v primerjavi z letom 2005. V sektorjih, ki niso vključeni sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov (neETS), pa je zastavljen cilj do leta 2030 zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov v primerjavi z letom 2005.

Vse države članice Evropske unije so dolžne v obdobju do leta 2030 dosegati letne cilje omejevanja emisij toplogrednih plinov. K temu jih med drugim zavezuje veljavna zakonodaja Evropske unije. Cilji se po državah članicah razlikujejo, gospodarsko bolj uspešne države imajo višje cilje. S porazdelitvijo prizadevanj med države članice se namreč želi zagotoviti doseganje EU ciljev na stroškovno učinkovit način.

Porazdelitev prizadevanj

Zavezujoč podnebni cilj Evropske unije za neETS sektorje bomo dosegli s porazdelitvijo prizadevanj med države članice v obliki državnih ciljnih vrednosti. Te so bile za države članice določene zlasti ob upoštevanju njihove gospodarske razvitosti.

V Sloveniji moramo v obdobju do leta 2030 emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz neETS sektorjev, zmanjšati za najmanj 27 odstotkov glede na leto 2005. Poleg končnih ciljev pa moramo dosegati tudi vmesne letne cilje.

Izpusti toplogrednih plinov

V Sloveniji je glavni vir izpustov toplogrednih plinov v neETS sektorjih promet, saj predstavlja kar 50 odstotkov vseh emisij. Sledi mu kmetijstvo s 17 odstotkov ter sektorja široke rabe (stavbe) in neETS industrije z 12 odstotkov. Sektor neETS energetika predstavlja okoli 5 odstotkov emisij, sektor odpadki pa 4 odstotkov.

Cilji in ukrepi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2030

Cilje in ukrepe zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v neETS sektorjih za obdobje do leta 2030 podrobneje določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN). NEPN je namreč ključni akcijsko-strateški dokument, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 2020. Za obdobje do leta 2030, s pogledom do 2040, določa cilje, politike in ukrepe na različnih razsežnostih energetske unije, med drugim tudi za razogljičenje.