V prostore prodira predvsem iz zemeljskih tal skozi razne odprtine, kot so jaški, odtoki, špranje ali razpoke. Radon povzroči približno 10 odstotkov primerov pljučnih rakov, zato se ukrepom za zmanjšanje izpostavljenosti radonu v zadnjem času na mednarodni ravni namenja čedalje več pozornosti. Referenčna raven koncentracije radona, pod katero ukrepi za njegovo zmanjševanje načeloma niso potrebni, je 300 Bq/m3.

Sistematično pregledovanje in izvajanja meritev radona

V Sloveniji že vrsto let izvajamo sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona, ki jih zagotavljamo na Upravi Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. V okviru tega programa zagotavljamo redne preglede objektov za izvajanje vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa (vrtci, osnovne in srednje šole, dijaški domovi, bolnišnice, zdravstveni domovi in podobno). Vrsta in obseg meritev sta izbrana tako, da se lahko oceni izpostavljenost delavcev ali posameznikov iz prebivalstva in presodi potreba po ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti. Izvajalec meritev vsako leto pripravi poročilo, v katerem predstavi merske rezultate in ugotovitve.   

O škodljivih vplivih radona na zdravje se trudimo ozavestiti čim več ljudi. Zato zagotavljamo tudi izvajanje meritev radona v zasebnih hišah in stanovanjih v občinah na področjih z več radona. Število meritev na leto je omejeno. Zainteresiranim osebam tudi posodimo enostavni merilnik za začetno preverjanje koncentracije radona v prostoru.

Radon je kot enega glavnih vzrokov za nastanek pljučnega raka prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (vsebina je dostopna v angleškem jeziku).

Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti

Novogradnje, v katerih bodo bivalni ali delovni prostori, morajo biti načrtovane in izvedene tako, da v njih koncentracije radona ne presegajo referenčne ravni. 

Če se ugotovi, da v obstoječih stavbah delavci ali posamezniki iz prebivalstva letno prejmejo več kot 6 mSv zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim potomcem, je treba izvesti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti, kot so prezračevanje prostorov, premestitev ljudi v druge prostore, prenehanje uporabe prostorov in gradbeni posegi, če se oceni, da bodo gradbeni posegi zadostno prispevali k zmanjšanju izpostavljenosti, primerljivih rezultatov pa ni mogoče doseči z drugimi, preprostejšimi ukrepi. Ukrep za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev je lahko tudi reorganizacija delovnih nalog in delovnega časa. Izvedbo gradbenih posegov zagotovi lastnik objekta, izvedbo drugih ukrepov pa delodajalec oziroma nosilec dejavnosti. Izvajanje ukrepov v vrtcih, šolah, bolnišnicah in drugih objektih za izvajanje vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa zagotovi država. 

Gradnja radonsko varnih stavb in sanacija obstoječih stavb s povišano vsebnostjo radona sta urejana s Pravilnikom o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. Na podlagi pravilnika je bila objavljena Tehnična smernica za graditev - Zaščita pred radonom v stavbah z oznako TSG-1-007:2023, ki povzema ukrepe za gradnjo radonsko varnih novogradenj ter za sanacijo obstoječih stavb s povišano vsebnostjo radona. Če je upoštevana tehnična smernica, se smatra, da so izpolnjene zahteve pravilnika. 

Enostavni merilnik radona si je mogoče izposoditi pri Upravi Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. Takšne meritve so namenjene samo predhodni oceni koncentracije radona v prostoru, ne morejo pa biti podlaga za odrejanje ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti.

Radon na delovnih mestih

Na območjih, kjer je več radona, mora delodajalec z meritvami preveriti koncentracije radona v pritličnih ali kletnih prostorih, kjer so delovna mesta. Delodajalec mora zagotoviti meritve koncentracije radona tudi povsod, kjer je mogoče pričakovati, da je ta povišana, na primer v kraških in podzemnih jamah ali na drugih mestih pod zemljo, v rudnikih, toplicah, na kopališčih in ob drugih vodnih virih radona.

Če ocene izpostavljenosti na podlagi meritev pokažejo, da delavci prejmejo doze, večje kot 6 mSv letno, je treba izvesti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti. Če izvedeni ukrepi niso zadostni ali izvedljivi, mora delodajalec izvajati ukrepe varstva pred sevanji, kot to velja za delavce, ki so poklicno izpostavljeni ionizirajočim sevanjem.

Območja z več radona

Na podlagi do zdaj izvedenih meritev koncentracij radona v Sloveniji in podatkov o geološki sestavi tal so določena območja, kjer je več radona (na zemljevidu obarvano rdeče). To so občine: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje - Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren - Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk. 

Dodatne meritve se izvajajo tudi na območjih občin (na zemljevidu obarvano rumeno): Bohinj, Borovnica, Brezovica, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kanal, Kostanjevica na Krki, Kostel, Metlika, Mežica, Mirna Peč, Mokronog - Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Radovljica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vuzenica, Žirovnica.