Izgube hrane in odpadna hrana

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige:

• na kmetijah,
• pri prevozu, obdelavi, predelavi in proizvodnji,
• v trgovinah,
• restavracijah in javnem sektorju (šole, bolnišnice ter druge ustanove in podjetja s kuhinjami) ter
• gospodinjstvih.

Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the United Nations - FAO) se:

• tretjina svetovno proizvedene hrane na svetu izgubi ali pristane med odpadki,
• več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane,
• več kot dvakrat več ljudi trpi zaradi podhranjenosti.

V EU-28 se je v letu 2012 zavrglo približno 88 milijonov ton hrane ali 173 kilogramov hrane na prebivalca, kar je približno 20 % vse proizvedene hrane. S tem povezani stroški so ocenjeni na 143 milijard evrov (Vir: Food Use for Social Innovation by Optimising waste prevention Strategies, 2016).

V Sloveniji po podatkih Statističnega urada na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane (40 % je še vedno užitne hrane) oziroma 68 kg na prebivalca. Največ odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih (52 %), gostinstvu in drugih dejavnostih v katerih se streže hrana (npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše) (30 %), v distribuciji in trgovinah (11 %) ter pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane) (7 %).

Zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane je pomembna prioriteta tako Združenih narodov kot Evropske unije.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2015 sprejela cilje trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi trajnostni razvojni cilj (angleško Sustainable Development Goal - SDG), imenovan SDG 12.3 (vsebina v angleščini), ki navaja: »Do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.« K izpolnitvi tega cilja se je zavezala tudi EU in njene države članice.

V strategiji "od vil do vilic" je Evropska komisija zmanjšanju izgub hrane in količine odpadne hrane namenila posebno pozornost, saj je zmanjšanje ključnega pomena za doseganje trajnostnih ciljev. Povezano je tudi s predelavo hrane in sekundarnih surovin, proizvodnjo krme, varnostjo hrane, biotsko raznovrstnostjo, biogospodarstvom ter ravnanjem z odpadki in obnovljivimi viri. Strategija naslavlja trajnostno pridelavo in porabo hrane, kamor sodi tudi zmanjševanje izgub hrane in količin odpadne hrane. V akcijskem načrtu strategije sta opredeljena dva konkretna cilja s tega področja, ki jih bo upoštevala tudi Slovenija:

• Prvi cilj je do konca leta 2023 pripraviti predlog lastnih pravno zavezujočih ciljev za zmanjševanje odpadne hrane, ki bodo opredeljeni glede na ugotovljeno izhodiščno raven v EU (določeno do srede leta 2022 z enovitim poročanjem držav članic EU o stanju v letu 2020).
• Drugi cilj je predlog za revizijo pravil EU o označevanju datuma (»porabiti do« in »uporabno najmanj do«), ki naj bi bil pripravljen do konca leta 2022.

Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«

Vsak posameznik in vsi skupaj s spoštovanjem hrane spoštujemo tudi naš planet, kar je tako geslo kot tudi cilj strategije.

Strategija je kratek dokument, ki poleg uvodnih pojasnil, stanja na področju izgub hrane in odpadne hrane, donirane hrane, SWOT (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats) analize iz katere izhaja 10 potreb, opredeljuje še kje v verigi preskrbe s hrano nastajajo izgube hrane in odpadna hrana. Določa strateške cilje upravljanja presežkov ter zmanjšanja izgub hrane in količine odpadne hrane, ki bodo prispevali za dosego cilja SDG 12.3.

Ti strateški cilji so:

1. Preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane (proizvodnja in potrošnja):
   • optimizacija zalog, primerna tehnologija, spremljanje količine odpadne hrane, ozaveščanje in drugo.
2. Zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane:
   • doniranje hrane;
   • predelava v nove izdelke (prehranske, neprehranske) ali preusmerjanje v hrano za živali (kar ni namenjeno humani prehrani).
3. Ustrezno ravnanje z odpadno hrano:
   • aerobna (kompostiranje) in anaerobna (bioplinarne) obdelava;
   • drugi postopki obdelave odpadkov (na primer biogospodarstvo, energetska predelava).

Prav tako je cilj, da se v sistem spremljanja ravnanja z odpadno hrano vključi tudi hišno kompostiranje, kot manjkajoči del ravnanja z odpadno hrano.

V strategiji je največji poudarek namenjen potrebnim aktivnostim za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane v celotni verigi preskrbe s hrano. Strategija poudarja deset aktivnosti, ki bodo podrobneje opisane, kvantificirane ter časovno in finančno ovrednotene v akcijskem načrtu, ki ga bo sprejela Vlada Republike Slovenije. Opredeljeni bodo tudi nosilci izvedbe.

Aktivnosti, ki bodo do leta 2030 prispevale k manjšim izgubam hrane in količini odpadne hrane v Sloveniji, so:

• pregled predpisov za preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in količine odpadne hrane;
• spodbujanje ukrepov za ozaveščanje širše javnosti;
• razvoj ukrepov za ozaveščanje prebivalstva, ki je vključenega v vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, osnovne in srednje šole ter univerze);
• razvoj posebnih usposabljanj za vse člene verige preskrbe s hrano;
• razvoj in razširitev primerov dobre prakse (smernice, priporočila in dobre prakse) za vse člene verige preskrbe s hrano;
• spodbujanje razvoja inovativnih procesov v pridelavi, predelovalni industriji, v obratih strežbe hrane, trgovinah, glede doniranja hrane;
• ugotovitev vzrokov nastajanja izgub hrane in odpadne hrane ter ukrepanje;
• olajšanje delovanja in spodbujanje sistema doniranja hrane;
• vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje ter promocija platforme za sodelovanje v ponudbi/razpoložljivosti in vrsti hrane;
• nadgradnja metodologije za izračun količine odpadne hrane na različnih stopnjah dobavne verige.