Medresorska komisija za človekove pravice
Sestava komisije
Komisijo sestavljajo:
- predsednica komisije Nina Lenardič Purkart, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
in člani/članice komisije ter njihovi namestniki/namestnice, ki so predstavniki:
- Kabineta predsednika Vlade
- Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
- Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
- Ministrstva za digitalno preobrazbo
- Ministrstva za finance
- Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
- Ministrstva za infrastrukturo
- Ministrstva za javno upravo
- Ministrstva za kulturo
- Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj
- Ministrstvo za naravne vire in prostor
- Ministrstva za notranje zadeve
- Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
- Ministrstva za obrambo
- Ministrstva za pravosodje
- Ministrstva za solidarno prihodnost
- Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
- Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Ministrstva za zdravje
- Statističnega urada
- Urada vlade za narodnosti
- Urada za oskrbo in integracijo migrantov
- dva predstavnika organizacij civilne družbe in akademske sfere
- dva predstavnika akademske sfere
Delo komisije organizira in koordinira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki imenuje predsednika komisije. Na seji komisije sodelujejo člani komisije ali/in njihovi namestniki. Kadar komisija obravnava določena vprašanja, za katera je potrebno specifično znanje ali jih komisija iz kakršnega koli razloga ne more rešiti sama, lahko povabi k sodelovanju predstavnike strokovnih služb pristojnih ministrstev, organov ali institucij ali druge strokovnjake ter tudi predstavnike civilne družbe. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije in Zagovornik načela enakosti imata odprto vabilo za udeležbo na vseh sejah komisije.
Komisija nadaljuje delo nekdanje Medresorske delovne komisije za človekove pravice, ki je delovala med leti 1993 in 2012.
Povezane teme
-
Človekove pravice v slovenski zunanji politiki
Človekove pravice so splošne in nedeljive. Ne glede na narodnost, kraj bivanja, spol, narodno ali etnično pripadnost, barvo kože, vero, jezik ali druge osebne okoliščine imamo vsi enake pravice. V slovenski zunanji politiki zato politične, državljanske, ekonomske, socialne in kulturne pravice obravnavamo enakovredno.
-
Mednarodnopravni dokumenti s področja človekovih pravic in poročanja Slovenije
Slovenija je zavezana univerzalnim instrumentom o človekovih pravicah in mora periodično poročati pogodbenim telesom o uresničevanju posameznih instrumentov oziroma konvencij.