Skoči do osrednje vsebine

Javna obravnava Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti

Ministrstvo za zdravje daje v javno obravnavo predlog Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti, ki je objavljen na portalu e-Demokracija. V Republiki Sloveniji prizadevanja za normativno ureditev psihoterapije trajajo že več kot 20 let, zaveza za regulacijo psihoterapije pa je vključena tudi v Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028.

Predlog zakona, ki izhaja iz obstoječega stanja psihoterapije v Republiki Sloveniji, z vključitvijo vseh kakovostnih virov za zagotavljanje primerne obravnave, ki so že na voljo, v ospredje postavlja osebe s težavami v duševnem zdravju ali se soočajo z duševnimi stiskami, ki so dejavnik tveganja za težave v duševnem zdravju.

Zagotavljanje kakovostne, varne in dostopne psihoterapije in klinične psihoterapije je v javnem interesu, zato predlog Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti:

  • prepoznava psihoterapijo kot samostojno strokovno in znanstveno vedo, s čimer sledi razvoju področja v številnih državah po svetu (Avstrija, Nemčija, Združeno kraljestvo Velike Britanije …);
  • regulira izvajanje psihoterapije v zdravstvenem sistemu (to je dejavnost klinične psihoterapije) ter izven tega sistema (to je dejavnost psihoterapije);
  • upošteva vse kompleksne poti izobraževanja in usposabljanja psihoterapevtov in kliničnih psihoterapevtov, ki so uveljavljene v Republiki Sloveniji in v svetu ter pri tem zahteva izpolnjevanje kriterijev kakovosti izobraževanja;
  • določa, da se strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zakona prenesejo na nosilca javnega pooblastila (ali več teh), to je reprezentativno strokovno združenje, ki lahko zagotovi tako učinkovito izvajanje nalog kot preprečevanje monopolizacije s strani ene institucije ali dela stroke;
  • dopolnjuje sistem varovanja pravic in obveznosti oseb na področju klinično psihoterapevtske dejavnosti ter vzpostavlja učinkovit sistem varovanja pravic in obveznosti oseb na področju psihoterapevtske dejavnosti;
  • za namen kakovostne in varne obravnave vzpostavlja sistem nadzora z določitvijo pogojev za pridobitev in obnavljanja licence, vzpostavitvijo rednih in izrednih nadzorov s strani strokovnih organizacij ter pristojnih državnih organov ter z zagotovitvijo transparentnosti delovanja vseh izvajalcev psihoterapevtske obravnave prek registra psihoterapevtov in kliničnih psihoterapevtov;
  • predvidi dovolj dolgo prehodno obdobje, da se bodo lahko določila zakona umestila v prakso.

Postopek oddaje predlogov, pripomb in mnenj

Predloge, pripombe in mnenja lahko do vključno 28. julija 2024 oddate na portalu eDemokracija, pošljete na elektronski naslov gp.mz@gov.si s pripisom »Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti – javna obravnava« oziroma po navadni pošti na naslov Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (s pripisom »Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti – javna obravnava«).

Vabljeni k oddaji predlogov, pripomb in mnenj!