Prejemniki sredstev

Ministrstvo za zunanje zadeve je na predlog komisije za vodenje Javnega razpisa za izvajanje mednarodnih razvojnih projektov v obdobju od 2020 do 2022 (Ul. RS, št. 59 z dne 4. 10. 2019) izdalo sklepe za sofinanciranje sedmih projektov v skupni vrednosti do 1.158.000 evrov. Vse podrobnosti so objavljene v rezultatih razpisa.

Predmet razpisa

Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki jih bodo izvajale slovenske nevladne organizacije, financiralo pa Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije. Javni razpis je razdeljen v tri sklope, in sicer (1) izvajanje razvojnih projektov na Zahodnem Balkanu s področja enakosti žensk in deklic, (2) izobraževanje otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva Naše pravice v državah Zahodnega Balkana ali Severne Afrike ter (3) izvajanje humanitarnih projektov v Podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Obvestilo o pisni napaki v merilih za ocenjevanje vlog

Obveščamo, da je v razpisni dokumentaciji Javnega razpisa za izvajanje mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektov v obdobju od 2020 do 2022 prišlo do pisne napake v Merilih za ocenjevanje vlog.

V obrazcu Vsebinski načrt pri 12. točki Specifični cilj projekta ni zahtevana časovna opredelitev, v merilih za ocenjevanje vlog pa se časovna opredelitev ocenjuje v točki 2.5 Specifični cilj je časovno opredeljen.

V obrazcu Vsebinski načrt je pri 8. točki Zunanji partner prijavitelja pripis VELJA SAMO ZA SKLOP A. V Merilih za ocenjevanje vlog tega pripisa ni.

Merila za ocenjevanje vlog se popravijo tako, da se črta točko 2.5 Specifični cilj je časovno opredeljen in se točk ne dodeljuje. Pri točki 5.4 se doda pripis VELJA SAMO ZA SKLOP A in se točk za Sklop B in C ne dodeljuje. Posledično se zniža skupno število točk, in sicer pri Sklopu A s 115 na 113 točk, pri sklopih B in C pa s 109 na 97 točk.

Popravljen dokument Merila za ocenjevanje vlog se nahaja v razpisni dokumentaciji.

Dodatne informacije

Ministrstvo za zunanje zadeve RS bo v četrtek, 17. oktobra 2019 organiziralo delavnico za zainteresirane prijavitelje s pričetkom ob 11. uri. Delavnica bo potekala v sejni sobi na Gregorčičevi 25a. Vsi zainteresirani za udeležbo na delavnici so zaprošeni, da svojo udeležbo potrdijo na razvoj.mzz@gov.si najkasneje do ponedeljka, 14. oktobra 2019. Delavnica bo namenjena predstavitvi in pregledu razpisne dokumentacije ter razjasnitvi morebitnih vprašanj glede pravilne priprave vlog.

Gradivo z delavnice [pdf, 816 kB]

Razpisana sredstva

Ministrstvo za financiranje v obdobju od 2020 do 2022 namenja do 1.515.000 evrov.

Vprašanja in odgovori

Vprašanje:
V prejšnjem razpisu so bile posamezne točke v obrazcu Vsebinski načrt projekta zaklenjene in omejene z določenim številom znakov. Tokrat je obrazec odprte narave in nas zanima, koliko se bo potrebno držati omejitev števila znakov (500, 1000 ..). Ali so v število znakov vključeni tudi presledki?

Odgovor:
Obrazci pri tem javnem razpisu niso zaklenjeni. Kljub temu pa morajo prijavitelji upoštevati določila javnega razpisa. V šestem odstavku 5. točke javnega razpisa je navedeno, da mora prijavitelj v projektni dokumentaciji upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno. V obrazcu št. 1 Vsebinski načrt projekta je jasno določeno, koliko znaša omejitev znakov za posamezen sklop. Vloga, ki presega določeno število znakov, je formalno nepopolna. V takšnem primeru lahko ministrstvo v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku prijavitelja pozove, naj v roku, ki ga določi ministrstvo, odpravi pomanjkljivosti, to je skrajša vlogo v skladu z omejitvami znakov določenimi v javnem razpisu.

Vprašanje:
Pri prejšnjem razpisu je bilo prijavi potrebno priložiti tudi izjavo lokalnega partnerja. Pri tem razpisu tega obrazca nismo zasledili, pa nas zanima, če bo tokrat tudi obvezen ali ne.

Odgovor:
Izjava lokalnega partnerja se ne zahteva. Prijavitelj mora v obrazcu št. 1 Vsebinski načrt projekta pri 7. točki "Lokalni partner prijavitelja" navesti polno ime in uradni naslov lokalnega partnerja, s katerim bo sodeloval pri projektu in opisati naloge in projektne aktivnosti lokalnega partnerja in njegov morebitni prispevek, ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki.

Vprašanje:
Sklop C2: Ali se obnova nujnih zmogljivosti nanaša zgolj na fizično obnovo infrastrukture (npr. bolnice, šole...), ali lahko tudi kot zagotavljanje zdravniškega kadra ali kot zagotavljanje prostora (ne nujno v šoli ali bolnišnici) za zagotavljanje izobraževanja/zdravstvene oskrbe, krepitev kapacitet učiteljev ali prostovoljcev? Ali ta prioriteta pokriva samo izobraževanje?

Odgovor:
Obnova nujnih zmogljivosti za zdravstveno oskrbo ali izobraževanje mora biti vodilna aktivnost, dodatno lahko prijavitelj predvidi tudi zagotavljanje kadra oz. druge podporne aktivnosti.

Vprašanje:
Sklop C2: Če izberemo obe aktivnosti iz sklopa C2, ali moramo pokriti vse navedeno v prvi aktivnosti (zdravstvena, psihosocialna, ekonomska rehabilitacija) oziroma se lahko osredotočimo na del kot npr. zdravstvena psihosocialna rehabilitacija?

Odgovor:
Prijavitelj lahko pri tem sklopu izbere eno ali obe aktivnosti. Znotraj aktivnosti se lahko osredotoči na posamezni vidik rehabilitacije. Upoštevati pa mora zahtevano ciljno skupino.

Vprašanje:
Ali lahko posredujete link za infrastrukturne projekte, ki jih je podprla RS s sredstvi MRS v obdobju od leta 2013 dalje?

Odgovor:
Povezava na infrastrukturne projekte, ki jih je RS podprla s sredstvi MRS v obdobju od leta 2013 dalje:
https://www.cmsr.si/sl/mednarodno-razvojno-sodelovanje/projekti-infrastrukturna-pomoc/.

Vprašanje:
V razpisu je navedeno, da prijavitelj lahko sodeluje s svojim finančnim, materialnim, storitvenem prispevku. Kako in na kakšen način ovrednotimo nefinančni prispevek? Ali ta prispevek velja samo za prijavitelja ali tudi za lokalno partnersko organizacijo?

Odgovor:
Prijavitelj lahko pri vseh razpisanih sklopih sodeluje z lastno udeležbo. Če bo vrednost prispevka prijavitelja, ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki, znašala vsaj pet odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijavitelj pri ocenjevanju dobil dodatne točke. Kot lastnih virov prijavitelj ne sme prikazovati tistih sredstev, ki jih je za isti namen pridobil iz drugih javnih sredstev.

V obrazcu št. 2 Finančni načrt projekta prijavitelj svoj finančni prispevek prikaže v tabeli Prihodki v denarju. Materialne (in-kind/stvarni) vložke prijavitelj prikaže v tabeli Materialni (in-kind/stvarni) vložki. Navede se vložke v ocenjeni denarni protivrednosti. V primeru, da prijavitelj prispeva svoje delo, bo to ovrednotil na podlagi števila ur in urne postavke.

Vprašanje:
V kolikšni vrednosti in največ koliko ur je lahko prostovoljno delo? Ali se pri prostovoljnem
delu ovrednotijo ure prostovoljcev lokalne partnerske organizacije?

Odgovor:
Prijavitelj lahko v izvajanje projekta vključi prostovoljno delo, kar navede v Finančnem načrtu projekta, v tabeli Materialni (in-kind/stvarni) vložki. Kot pojasnjeno v navodilih Obrazca št. 2 Finančni načrt projekta je višina tega vložka v skladu z 21. členom Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Ur. l. RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16) ocenjena glede na vrsto prostovoljskega dela, in sicer v vrednost ene ure za organizacijsko delo 13 (trinajst) EUR, za vsebinsko delo 10 (deset) EUR in za opravljeno drugo prostovoljsko delo 6 (šest) EUR.

Javni razpis ne omejuje števila opravljenih ur prostovoljnega dela.

Pri prostovoljnem delu se ovrednotijo ure prijavitelja, in ne lokalne partnerske organizacije. Kot pojasnjeno v navodilih Obrazca št. 2 Finančni načrt projekta, je v petem odstavku 37. člena Zakona o prostovoljstvu – ZProst (Ur.l. RS, št. 10/2011, 16/2011 popr. in 82/15) določeno, če se za pridobitev sredstev na javnih razpisih zahteva zagotovitev lastnega deleža sofinanciranja, organi, ki dodeljujejo sredstva državnega proračuna ali proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, če zakon ne določa drugače, upoštevajo prostovoljsko delo kot lastni materialni vložek prostovoljskih organizacij. Prostovoljske organizacije so v 9. členu ZProst opredeljene kot "pravne osebe zasebnega prava, vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom iz 38. člena tega zakona, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katerih osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določenega v 2. členu tega zakona in ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist." Iz navedenega izhaja, da se kot lastni delež sofinanciranja zahteva prostovoljsko delo slovenskih prostovoljskih organizacij, in ne lokalnih partnerjev.

Vprašanje:
Ali morajo biti podcilji vsi podcilji istega cilja ali so lahko podcilji različnih ciljev?

Odgovor:
V besedilu javnega razpisa je pri sklopih A in B natančno opredeljeno, kateri cilj in kateri podcilj mora prijavitelj zasledovati. Pri sklopu C podcilji niso zahtevani.

Vprašanje:
Nevladna organizacija nima zaposlenega kadra. Ali se lahko načrtujejo stroški npr. delo vodenja projekta, vodenje projektne administracije, ... v sklopu produkcijskih stroškov?

Odgovor:
Če nevladna organizacija nima zaposlenega kadra, se stroške dela in stroške poti opredeli v obrazcu št. 2 Finančni načrt projekta v kategoriji Produkcijski stroški, v obrazcu št. 2 Vsebinski načrt pa se v 6. točki opredeli njihova vloga.

Vprašanje:
Na str. 2 razpisne dokumentacije piše: V izvajanje projektov mora biti na primeren in učinkovit način vključen najmanj 1 lokalni partner. Zanima nas, ali se to nanaša na slovenskega partnerja pri izvajanju projekta ali moramo imeti že določenega partnerja v državi, kjer se bo izvajal projekt?

Odgovor:
V izvajanje projekta mora prijavitelj vključiti vsaj enega lokalnega partnerja, tj. partnerja iz lokalnega okolja države, v kateri načrtuje izvajanje aktivnosti, in to opredli v obrazcu št. 2 v 7. točki.

Vprašanje:
Projekt bi izvedli skupaj s partnerjem iz zasebnega sektorja. To podjetje ima Certifikat strpnega podjetja, ki ga podeljuje zasebni zavod. Zanima nas, ali je to v skladu z vašimi zahtevami?

Odgovor:
Prijavitelj bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke, če podjetje, ki je partner pri projektu, izkaže družbeno odgovornost s certifikatom družbeno odgovornega podjetja oziroma drugimi verodostojnimi potrdili o svojem družbeno odgovornem delovanju podjetja. Postopek pridobitve certifikata, kot ga npr. podeljuje Ekvilib inštitut, temelji na analizi vrzeli ključnih elementov družbeno odgovornega poslovanja po standardu ISO 26000 - smernic za družbeno odgovornost ter indikatorjev GRI (Global Reporting Initiative).

Pri dodelitvi dodatnih točk se bodo upoštevali tudi drugi certifikati, če bodo temeljili na določeni metodologiji in zunanji presoji podeljevalca certifikata. Ne bodo pa se upoštevali certifikati, ki se podeljujejo zgolj na osnovi udeležb na izobraževalnih delavnicah.

Vprašanje:
Ali lahko izvajamo del usposabljanj preko interneta in del usposabljanj z obiskom v državi?

Odgovor:
Oblika izvajanja usposabljanja ni predpisana. Izvajalec lahko izbere način izobraževanja, s katerim ocenjuje, da bo dosegel maksimalni učinek, na najbolj gospodaren in učinkovit način.

Vprašanje:
Pri vsakem sklopu je naveden znesek, ki ga je potrebno v določenem letu črpati. Zanima nas, ali lahko v prvem letu črpamo več, kot je določeno za prvo leto ali se moramo držati tega, kar je točno napisano za vsako posamezno leto? Npr. pri sklopu A je za leto 2020 za Črno Goro namenjeno 50.000 EUR; zanima nas, ali lahko več črpamo – npr. 70.000 EUR in naslednje leto manj – npr. 40.000 EUR?

Odgovor:
Ministrstvo bo financiralo izbrane projekte do skupne vrednosti, kot je navedeno za posamezen sklop, in sicer do višini navedene za posamezno leto. Odstopanje navzgor ni mogoče.

Vprašanje:
V razpisni dokumentaciji je na str. 7 napisano obdobje izvajanja projektov tj. 1. 1. 2020 - 15. 10. 2022. Zanima nas, ali je to obvezno ali pa lahko znotraj tega obdobja sami določimo časovni okvir – npr. želeli bi izvajati projekt od 1. 1. 2020 - 1. 6. 2022?

Odgovor:
Ministrstvo spodbuja izvajanje projektov v čim daljšem obdobju tj. od 1. 1. 2019 do 15. 10. 2022. Znotraj navedenega obdobja pa lahko prijavitelj izbere časovni okvir za svoj projekt.

Vprašanje:
Ali se projekt lahko izvaja v samo eni državi (npr. pri sklopu B – v Albaniji) ali je potrebno da se izvaja v več državah?

Odgovor:
Pri Sklopu A prijavitelji prijavijo projekt le v eni državi Zahodnega Balkana.

Vprašanje:
V obrazcu št. 1, točka 5. piše, da navedemo vse sodelavce, ki so s prijaviteljem v delovnem razmerju in bodo sodelovali pri projektu; zanima nas, ali lahko navedemo tukaj ljudi, ki bodo sodelovali pri projektu (zaposleni bodo v organizaciji prijavitelja) in trenutno niso s prijaviteljem v delovnem razmerju ter bodo v delovnem razmerju v primeru odobritve projekta? Ali lahko navedemo tukaj zaposlenega pri prijavitelju, vendar je le-ta financiran za delo na drugem projektu in posledično tudi plačan iz drugega vira.

Odgovor:
V obrazcu št. 1 Vsebinski načrt projekta pri točki 5 prijavitelj lahko navede sodelavce, ki še niso v delovnem razmerju s prijaviteljem, bo pa prijavitelj z njimi sklenil pogodbe o delovnem razmerju, če bo izbran na javnem razpisu. Prijavitelj pri tej točki lahko navede tudi zaposlenega, ki je plačan iz drugega projekta ter to pripiše pri njegovem imenu. V tem primeru v obrazcu št. 2 Finančni načrt zanj ne bo uveljavljal stroškov.

Vprašanje:
V obrazcu št. 1, točka 6. – tu razumemo, da navedemo ovrednoteno delo prostovoljcev ter ovrednoteno delo zaposlenega od našega partnerja?

Odgovor:
V obrazcu št. 1 Vsebinski načrt projekta pri točki 6 prijavitelj navede zunanje sodelavce, ki s prijaviteljem niso v delovnem razmerju in bodo iz projekta prejemali plačilo.

Vprašanje:
Zanima nas, ali je v obrazcu št. 1, točka 8 prišlo do napake? Namreč, piše, da velja samo za prijavitelje iz sklopa A?

Odgovor:
Prijavitelj bo pri ocenjevanju projekta dobil dodatne točke, če bo v izvajanje projekta vključil zunanji partnerja iz zasebnega ali javnega sektorja samo pri razvojnih projektih Sklopa A. Kar je razvidno tudi v Merilih za ocenjevanje pri točka 10 Dodatna merila za Sklop A.

Če bo prijavitelj predvidel zunanje partnerja pri drugih sklopih, dodatnih točk pri ocenjevanju ne bo dobil.

Vprašanje:
V obrazcu št. 1, točka 26 nas zanima, ali smo pri vsaki točki omejeni na 500 znakov ali velja ta omejitev za vse 4 točke skupaj?

Odgovor:
V obrazcu št. 1 Vsebinski načrt projekta pri točki 26 je omejitev 500 znakov za vsako točko posebej.

Vprašanje:
Ali je pri sklopu C2 dovoljeno postaviti npr. kontejnerje, ker ponekod ni dovoljeno graditi objektov.

Odgovor:
Da, upravičen stroške projekta bo tudi postavitev kontejnerjev, če je to edina možnost na terenu.

Vprašanje:
Ali se pri sklopu C1 med izobraževanje in uvajanje novih kmetijskih praks šteje npr. živinoreja, če tega še ni na tem območju?

Odgovor:
Da. Ministrstvo spodbuja inovativne rešitve na področju zagotavljanja varnosti preskrbe s pitno vodo in hrane.

Vprašanje:
Ali so stroški izkopa vrtine za vodnjak upravičeni stroški projekta?

Odgovor:
Da.

Vprašanje:
V Afriki je drugačen način poslovanje kot pri nas. Nekatere storitve se plačuje z gotovino. Kaj se šteje kot dokazilo o plačilu delavcev – vavčer, ček? Ali je potreben podpis prejema, fotografija?

Odgovor:
Potrebno je dokazilo o prejemu sredstev s podpisom prejemnika. Fotografija ni potrebna.

Vprašanje:
Ali je pri sklopu C možno prijaviti regionalni projekt in imeti več rezultatov

Odgovor:
Da. Število rezultatov je omejeno na 6, ravno tako je število aktivnosti v okviru posameznega rezultata omejeno na 6.

Vprašanje:
Ali je pri sklopu A mogoče prijaviti regionalni projekt v več državah npr. kot model za Zahodni Balkan?

Odgovor:
Ne. Prijavi se projekt za eno državo.

Vprašanje:
Ali je pri sklopu C mogoče v projekt vključiti npr. raziskave? Koliko sredstev se lahko nameni za ta del?

Odgovor:
Da, vendar raziskava sama po sebi ne more biti namen projekta. Gre za aktivnosti v okviru rezultata.

Vprašanje:
Koliko podciljev je potrebno vključiti pri sklopu A? Največ 2 ali vsaj 2-3?

Odgovor:
Pri sklopu A prijavitelj lahko vključi do 3 podcilje, dva sta obvezna, tretjega lahko izbere po presoji.

Vprašanje:
V projekt je mogoče vključiti 10 odstotkov deleža zasebnega ali javnega sektorja. V tem primeru prijavitelj dobi dodatne točke. Ali je možna kombinacija obeh?

Odgovor:
Da.

Vprašanje:
Kako naj ovrednotimo delež zasebnega sektorja? V treh letih izvajanja projekta lahko pride do sprememb.

Odgovor:
Delež zasebnega sektorja se ovrednoti v denarni protivrednost, npr. ura dela x vrednost ure. Pri triletnih projektih lahko pride do odstopanj, ki pa jih izvajalec in ministrstvo urejata v skladu s podpisano pogodbo.

Vprašanje:
Ali velja predplačilo do 80 odstotkov gledano na celotno vrednost projekta ali na letno vrednost? Ali to pomeni, da lahko poročamo enkrat letno?

Odgovor:
Predplačilo lahko izvajalec uveljavlja glede na letno vrednost projekta, ki ga (so)financira ministrstvo. Izvajalec lahko poroča enkrat letno, pri čemer mora ob poročanju ob koncu leta izkazovati porabo sredstev vsaj v višini 20 odstotkov celotne vrednosti projekta za tekoče leto. Število zahtevkov in poročanj je opredeljeno v pogodbi.

Vprašanje:
Ali so izplačila povezana s pridobljenim statusom organizacije v javnem interesu? Se šteje status pridobljen do  podpisa pogodbe?

Odgovor:
Da, izplačila so povezana s statusom organizacije. Pogoji veljajo od podpisa pogodbe.

Vprašanje:
Ali je potrebno pooblastilo za podpis v primeru, da je zakoniti zastopnik odsoten?

Odgovor:
Da, pooblastilo je potrebno. V pooblastilu mora biti navedeno: (a) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje; (b) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv/funkcija v organizaciji; (c) namen pooblastitve in (d) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost. Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.

Vprašanje:
Pri sklopu B bi opozorili na nekoliko omejujoče usmeritve glede stroškov projekta, t.j. 2 EUR na otroka. Projekt zahteva zelo veliko prilagodljivosti. Treba je biti ustvarjalen in inovativen. Potrebno je nagrajevanje učiteljev, če želimo, da sodelujejo pri projektu. Nekoliko nerealno je v nekaterih območjih pričakovano število usposobljenih učiteljev (140). Gre za zelo odročne kraje, kjer je lahko zelo malo otrok na enega učitelja. Prav tako je v projektu potrebno načrtovati stroške NVO in stroške partnerja na projektu. Ali so to upravičeni stroški?

Odgovor:
Pri pripravi projektnega predloga v okviru sklopa B je potrebno v celoti upoštevati smernice, ki so del razpisne dokumentacije.

Vprašanje:
Če se prijavimo in dobimo projekt na MZZ, ali se lahko kasneje prijavljamo na evropske projekte ali na projekt MZZ naslednje leto? Ali je lahko podoben projekt v isti državi, npr. na drugi lokaciji, kot nadgradnja prejšnjega projekta?

Odgovor:
Lahko se prijavljate na druge razpise. Projekt, ki ga prijavljate na naslednji razpis, je lahko nadgradnja prejšnjega projekta.

Vprašanje:
Ali je tudi letos potrebno načrtovati stroške zunanje evalvacije? Ali so stroški monitoringa projekta upravičen strošek?

Odgovor:
Vrednost posameznega projekta ne presega 200.000 EUR, zato stroškov zunanje evalvacije ni potrebno načrtovati. Strošek monitoringa ni aktivnost projekta in ni upravičen strošek projekta. Stroške monitoringa lahko prijavitelj vključi v okviru stroškov službenih poti ali med posredne stroške.

Vprašanje:
Ali se lahko dela projekt v sklopu B v več državah hkrati?

Odgovor:
Lahko, v državah Zahodnega Balkana ali Severne Afrike (lahko v več državah hkrati).

Vprašanje:
Ali so upravičeni stroški tudi stroški reprezentance, za potrebe kritja stroškov na občasnih sestankih projektne ekipe.

Odgovor:
Predlagamo, da prijavitelj namesto termina "reprezentanca" uporabi termin "strošek pogostitve na delavnicah, sestankih …".

V okviru projekta prijavitelj lahko vključi stroške pogostitve, če so upravičljivi, načrtovani v razumni višini in v okviru načrtovane aktivnosti, npr. srečanj z lokalnimi predstavniki, na delavnicah. Prijavitelj mora že pri načrtovanju projekta posamezne stroške opredeliti in pojasniti njihovo upravičenost. Stroški alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, storitev, ki ne prispevajo dodane vrednosti k projektu (čiščenje ali pranje avtomobila), niso upravičeni stroški projekta.

Vprašanje:
V točki 9. v prilogi Usmeritve za izvajanje izobraževanja otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva Naše pravice je navedeno, da »Glavnina sredstev za izvajanje se usmeri v pripravo (prevod, tisk) gradiv in usposabljanje pedagoških delavcev, ki izvajajo projekt v šolah. Organizacija dela in administracija ter potni stroški organizatorjev naj bi obsegali najmanjši delež predvidenih sredstev za ta projekt. Drugi izdatki (honorarji in potni stroški učiteljem ali morebitnim drugim sodelujočim, nakup tehničnih ali drugih sredstev ter druge oblike nenamenske porabe) niso dovoljeni.”

Če pravilno razumemo, je mišljeno, da plačilo učiteljem za sodelovanje na usposabljanjih ni dovoljeno? Upamo pa, da se te usmeritve ne nanašajo na plačila, ki so nujna za izvedbo projektnih aktivnosti in za doseganje ciljev projekta. Prosimo vas, da nam pojasnite, ali je v projektu možno načrtovati plačilo lokalnim trenerjem za izvedbo usposabljanj za učitelje (gre za zelo ekonomične zneske) in simbolično plačilo/nagrado učiteljem, ki se po končanem usposabljanju obvežejo s podpisanim dogovorom o sodelovanju, da bodo izvedli po najmanj 13 delavnic, vsaka za 30 otrok?

Odgovor:
Kot predvideno je v stroške izvajanja projekta Sklopa B vključena tudi organizacija dela, administracija ter potni stroški, vezani na implementacijo tega projekta. V to so vključeni stroški za plačila, ki so potrebna za izvedbo projektnih aktivnosti za doseganje ciljev projekta, t.j. v prvi vrsti opolnomočenje otrok glede otrokovih pravic na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah in s pomočjo gradiva "Naše pravice".

Kot zapisano v Smernicah za učinkovito izvajanje projekta, se glavnina sredstev za izvajanje projekta usmeri v pripravo gradiv in usposabljanje pedagoških delavcev, ki izvajajo projekt v šolah. Stroški za predvideno usposabljanje trenerjev, ki naj bi potem usposabljali učitelje, so logični, vendar naj ne bi bistveno zmanjšali obsega sredstev za izvajanje projekta. Prav tako so predvideni potrebni stroški za usposabljanje učiteljev. Usposabljanje je za učitelje seveda brezplačno. Razume se, da se pristojni organi in šole strinjajo z izvajanjem tega projekta v njihovem okolju in da so sodelujoči pripravljeni vložiti svojo pozornost, čas in energijo za usposabljanje in sodelovanje v tem projektu, da prispevajo k opolnomočenju njihovih učencev, pa tudi pedagoškega osebja in staršev. Ta del se lahko razume kot prostovoljni prispevek tistih, ki v projektu sodelujejo.

Plačilo učiteljem v šolah, kjer so zaposleni in projekt izvajajo s soglasjem šol, pa doslej ni bilo predvideno, saj je projekt nizokoproračunski in s temi sredstvi ni mogoče zagotavljati dodatnih honorarjev. Če bi honorarji in drugi stroški (zavarovanja, prispevki, davki itd) bili predvideni, bi to presegalo možnosti izvedbe tega projekta s temi sredstvi. Tudi če bi se kadarkoli odločili za honorarje učiteljem, bilo potrebno le-te tudi določiti pri vsaki državi posebej, da ne bi s tem bistveno zmanjšali možnosti za doseganje prednostnega cilja t.j. opolnomočenja otrok. V takšnem primeru bi bilo potrebno zagotoviti več sredstev za izvajanje tega projekta, kar pa v aktualni situaciji ni predvideno.

Vsak usposobljen učitelj lahko pridobljena znanja uporabi večkrat v večjem številu razredov, a jim je potrebno iz sredstev za izvajanje projekta zagotoviti gradiva "Naše pravice". Tako lahko tekom triletnega trajanja projekta vsak usposobljen učitelj opolnomoči bistveno večje število otrok od enega razreda v enem semestru, kot zapisano spodaj. Na ta način se s kvalitetnim poučevanjem s pomočjo gradiva "Naše pravice" lahko doseže čim večje število otrok, kar je tudi namen tega projekta.

Vprašanje:
Ali je pri točki 15. v vsebinskem načrtu mišljeno 300 znakov samo za ime rezultata ali za vse kategorije pod enim rezultatom skupaj (ime, rok, kazalniki in viri)?

Odgovor:
V vsebinskem načrtu je pri 15. točki število znakov pri vsakem rezultatu omejeno na 300 znakov za vse kategorije v okviru enega rezultata.

Vprašanje:
Je število znakov pri točki 16 omejeno na 500 le pri kratkem opisu aktivnosti, ali v kvoto 500 znakov spadata tudi ime aktivnosti in obdobje izvajanja?

Odgovor:
Pri 16. točki mora prijavitelj kratko poimenovati rezultat in aktivnosti ter obdobje izvajanja, opis aktivnosti pa je omejen na 500 znakov.

Vprašanje:
Ali se prostovoljno delo točkuje pod točko 5.8 v merilih za ocenjevanje tudi, če je bilo opravljeno v sklopu lokalne partnerice? To bi bil in-kind prispevek lokalne partnerice in ne lastni delež naše organizacije.

Odgovor:
V Merilih za ocenjevanje vlog se prostovoljno delo točkuje pri točki 5.8 Prostovoljno delo. Prostovoljno delo prijavitelja se navede v Finančnem načrtu projekta v tabeli Materialnimi (in-kind) vložki.

Vprašanje:
Ali se v tabelo za finančni načrt projekta pod kategorijo Drugi financerji, vpiše samo tiste, ki dajo finančni prispevek ali tudi tiste, ki dajo na primer in-kind prispevek (kot javni in privatni sektor).

Odgovor:
V obrazec Finančni načrt, pod kategorijo Drugi financerji, prijavitelj napiše kratko ime vseh drugih financerjev, ki dajo finančni prispevek ali materialni (in-kind stvarni) vložek.

Vprašanje:
Če oddamo pošiljko dne 4.11 do 23.59 na Petrolu - bencinski črpalki, ali se šteje, da je pošiljka prispela v skladu z navodili pri razpisu? Ali spada (glede na zahteve MZZ organa) Petrol bencinska črpalka pod drugi pooblaščeni subjekt?

Odgovor:
V 7. točki besedila javnega razpis je navedeno: Vloga se šteje za pravočasno, če jo prijavitelj odda do 4. 11. 2019 s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana. Prijavitelj lahko odda vlogo osebno v glavni pisarni ministrstva, objekt Mladika, vhod Šubičeva ulica 11, vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vloga, poslana po pošti, se šteje za pravočasno, če je poslana priporočeno zadnji dan roka (žig pošte ali drugega pooblaščenega subjekta 4. 11. 2019). Vloga, ki ne bo oddana pravočasno, bo prijavitelju vrnjena neodprta.

V okviru javnega razpisa ministrstvo ne določa, preko katerega pooblaščenega organa lahko prijavitelji oddajo svoje vloge. Prijavitelj mora sam preveriti, če je subjekt preko katerega namerava oddati vlogo, pooblaščeni subjekt za oddajo poštnih pošiljk.