Predmet razpisa

Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter ozaveščanja javnosti, globalnega učenja in krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki jih bodo izvajale nevladne organizacije, registrirane v Republiki Sloveniji.

ODPIRANJE VLOG - OBVESTILO O SPREMEMBI URE

Odpiranje vlog prispelih na Javni razpis za izvajanje projektov nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v obdobju 2023 do 2025 bo potekalo 24. 1. 2023 ob 9. uri v prostorih ministrstva na naslovu: Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana in ne ob 10. uri, kot je bilo načrtovano.

Obvestilo o popravkih besedila javnega razpisa in ustreznih prilog razpisne dokumentacije ter pojasnilo k sklopu B in sklopu C

Obveščamo o popravkih besedila Javnega razpisa za izvajanje projektov nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v obdobju od 2023 do 2025 in ustreznih prilog razpisne dokumentacije.

Popravek št. 1: spremeni se besedilo v 7 odstavku poglavja 2. Predmet javnega razpisa, in sicer se briše navedba "razen pri sklopih E, F in G,".

Popravek št. 2: v poglavju 6. Metodologija – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov se popravi tabela Število točk po posameznih kategorijah metodologije, kjer se spremeni najvišje možno št. točk pri sklopih E, F, G

Število točk po posameznih kategorijah metodologije je na voljo v tabeli: popravek točkovanja.

Popravek obrazca št. 1 Vsebinski načrt projekta: pri točki 8. Zunanji partner izvajalca se briše opomba "Velja samo za sklope A, B, C, D".

Popravek dokumenta Metodologija – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov: pri merilu 5.3. se briše besedilo "VELJA SAMO ZA SKLOP A, B, C, D" in se popravi možno število točk pri sklopih E, F, G kot izhaja iz tabele.

Popravljena dokumenta Vsebinski načrt projekta in Metodologija – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov se nahajata med razpisno dokumentacijo.

Pojasnilo k Sklopu B in C: v okviru humanitarnih projektov v Podsaharski Afriki in Bližnjem vzhodu se aktivnosti lahko osredotočajo tudi na begunce iz drugih držav.

Dodatne informacije

Ministrstvo za zunanje zadeve v petek, 16. decembra 2022, organizira delavnico za zainteresirane prijavitelje, s pričetkom ob 10. uri v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve na Gregorčičevi 25a, Ljubljana. Vse zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo sporočijo na razvoj.mzz@gov.si do srede, 14. decembra 2022. Na delavnici bomo predstavili podrobnosti razpisa in odgovorili na vprašanja o pripravi vlog za projekte. Srečanje bo tudi priložnost za dvostranske pogovore in dogovore o morebitnih partnerstvih med nevladnimi organizacijami in zainteresiranimi podjetji.

Razpisana sredstva

Ministrstvo za financiranje v obdobju od 2023 do 2025 namenja do 3.160.000 evrov.

Vprašanja in odgovori

Vprašanje:

Zakaj v ciljnih področjih oz. državah, v katerih/za katere se izvaja razvojna pomoč, ni tudi Ukrajine, saj bi bili projekti za to področje nujno potrebni? Kako lahko izvajamo projektne aktivnosti za ukrajinske otroke s pomočjo MZZ.

Odgovor:

Republika Slovenija je od začetka vojne Ukrajini zagotovila 4.320.417 EUR humanitarne pomoči; od tega: 2.300.000 EUR preko mednarodnih humanitarnih organizacij; 759.000 EUR v obliki materialne pomoči; 580.811 EUR v obliki podpore bilateralnim projektom (projekti ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti in Slovenske karitas, usmerjeni beguncem v sosednjih državah in prebivalcem Ukrajine; pa tudi v prehransko varnost in rehabilitacijo); 580.060,15 EUR za donacijo 3 reševalnih vozil. Ob nujni pomoči Ukrajini Slovenija ni pozabila na druge humanitarne krize in naravne nesreče v najmanj razvitih državah in državah v razvoju, ki so jih prehranska, energetska in finančna kriza najhuje prizadela.

Vsak javni razpis za sofinanciranje razvojnih in humanitarnih projektov, ki ga pripravljamo na ministrstvu, je skrbno pripravljen na podlagi strokovnega znanja, proučitve globalnih razmer ter podrobne analize dejavnikov, ki vplivajo na ustvarjanje okoliščin, v katerih je prisotnost mednarodnega razvojnega sodelovanja oziroma humanitarne pomoči ključnega pomena. Prav tako pri načrtovanju upoštevamo tudi dosedanji cikel razpisovanja sredstev.

Pri pripravi tega razpisa smo upoštevali prav vse zgoraj naštete vidike. Razpis je bil pripravljen v skladu z našimi strateškimi dokumenti, na podlagi strokovnih analiz in aktualnih ocen tako humanitarnih kot razvojnih potreb, upoštevajoč aktualne globalne razmere in prednostne regije slovenske razvojne in humanitarne pomoči. V okviru razpisa, ki je po višini sredstev za posamezen projekt največji do sedaj, je eden od razpisanih sklopov, razpis treh humanitarnih projektov v Podsaharski Afriki in drugi sklop dva humanitarna projekta na Bližnjem Vzhodu. Ta odločitev, vključno z upoštevanjem vseh aktivnosti, ki jih je RS izvedla za Ukrajino, je bila sprejeta zaradi izjemnih in naraščajočih humanitarnih potreb, tako v Podsaharski Afriki kot na Bližnjem Vzhodu

Glede projektnih aktivnosti za ukrajinske otroke se lahko povežete z ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki je že izvajala podobne projekte in je v tem trenutku v fazi načrtovanja projektov za obdobje 2023-2024, ki jih bo sofinanciralo Ministrstvo za zunanje zadeve.

Lahko se obrnete tudi na Ministrstvo za obrambo, ki v letošnjem letu zaključuje projekt, ki ga izvaja Rdeči križ Slovenije.

Vprašanje:

Glede humanitarnih projektov v državah Podsaharske Afrike me zanima, ali se morajo projekti osredotočati zgolj na notranje razseljene ali lahko zajemajo tudi begunce iz drugih držav?

Odgovor:

V okviru projektov se lahko aktivnosti osredotočajo tudi na begunce iz drugih držav.

Vprašanje:

Ali lahko ena nevladna organizacija v okviru enega sklopa (v katerem sta predvidena dva projekta) prijavi dva projekta, za dve različni državi? V kolikor je to mogoče, se oba projekta oddata ločeno za dve državi?

Odgovor:

V 4. poglavju javnega razpisa je določeno, da posamezni prijavitelj lahko v okviru razpisa odda do največ 3 prijave. Število prijav v posameznem sklopu ni omejeno. V 7. poglavju javnega razpisa je določeno, da prijavitelj za vsak projekt pripravi ločeno vlogo v skladu z navodilom iz razpisne dokumentacije. Vsaka vloga se pošlje posebej v ločeni ovojnici.

Vprašanje:

Zanima nas, na katere prijavitelje se nanaša spodnji stavek iz razpisa? Ali morda na tiste, ki v teh državah že imajo projekte in jih torej želite priviligirati?
"Prijavitelj, ki bo predlagal izvajanje projekta v Libanonu, Jordaniji in/ali Palestini (za zagotavljanje kontinuitete dosedanjih aktivnosti in s tem krepitve učinka pomoči), bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke."

Odgovor:

Dodatne točke pri ocenjevanju bodo prejeli vsi prijavitelji, ki bodo predlagali izvajanje projekta v Libanonu, Jordaniji in/ali Palestini.

Vprašanje:

Ali je možno vključiti dva ali več slovenskih partnerjev iz zasebnega sektorja? In če da, kako se vrednoti njihov prispevek? Npr,. ali je dovolj, če skupni prispevek vseh zasebnih partnerjev znaša vsaj 10 (deset) odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva?

Odgovor:

v projekt je mogoče vključiti dva ali več slovenskih partnerjev iz zasebnega sektorja. Če skupni prispevek vseh zasebnih partnerjev znaša vsaj 10 (deset) odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, ste pri ocenjevanju upravičeni do dodatnih točk.

Vprašanje:

Ali je v sklopu B poleg vsaj dveh predlaganih tem možno predlagati tudi druge teme?

Odgovor:

V skladu z razpisnimi pogoji pri sklopu B mora prijavitelj izbrati vsaj dve predlagani temi, drugih tem ni možno predlagati, lahko pa predlagate dodatne aktivnosti v okviru razpisanih tem.

Vprašanje:

Ali se lahko za projekt v podsaharski Afriki vključi tudi nakup avtomobila (ali določen delež) za izvajanje aktivnosti (npr. za potrebe prevoza materiala in projektnih oseb na relacijah, na katerem se bo projekt odvijal)?

Odgovor:

V okviru Javnega razpisa za izvajanje projektov nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v obdobju od 2023 do 2025 je nakup vozil upravičen strošek projekta, če je le-ta nujen za doseganje ciljev projekta in kot tak zagotavlja upravičenost v primerjavi s preostalimi stroški. Končno upravičenost (vseh) načrtovanih stroškov ocenjuje komisija, glede na vsebinsko zasnovo projekta in predvidene stroške.

Vprašanje:

Ali se kot sofinanciranje projekta (javni poziv za humanitarne in MRS projekte), sklop v Afriki, štejejo zgolj sredstva prijavitelja ali tudi sredstva lokalne partnerske organizacije? Torej lastni delež pri projektu je le delež prijavitelja (sredstva, ki jih zagotovi prijavitelj), ne pa tudi lokalnega partnerja?

Odgovor:

V okviru Javnega razpisa za izvajanje projektov nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v obdobju od 2023 do 2025 se med sofinanciranje projekta štejejo sredstva lokalne partnerske organizacije, sredstva zasebnega ali javnega sektorja, sredstva prijavitelja. Lastni delež pri projektu so samo sredstva prijavitelja.

Vprašanje:

Ali društvo oz. združenje, ki združuje zasebni sektor/podjetja (takšna dejavnost registrirana v Ajpesu), spada pod zasebni sektor?

Odgovor:

Javni sektor sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Pravne osebe javnega prava se ustanovijo z zakonom ali drugim upravnim aktom oz. oblastnim aktom (t.j. aktom vlade, občine itd.). Poleg tega je za pravne osebe javnega prava značilno: izvrševanje javnih pooblastil, financiranje iz državnega proračuna ali proračuna občine, sestava in imenovanje organov s strani države/občine, nadzor Računskega sodišča, plače zaposlenih so urejene s sistemom plač javnega sektorja, posebno plačevanje davkov (niso npr. zavezanci za davek na dobiček, posebne določbe pri DDV), zaposlovanje na podlagi javnih razpisov, naročanje blaga in storitev preko Zakona o javnem naročanju... V kolikor je za pravno osebo značilno samo izvrševanje javnih pooblastil, drugih značilnosti oseb javnega prava pa nima, ne gre za osebo javnega prava (saj se javno pooblastilo lahko podeli tudi osebi zasebnega prava).

Upoštevajoč navedeni definiciji, sodi subjekt med zasebni sektor.

Vprašanje:

Ali zasebni zavod, ki je v Ajpesu registriran pod dejavnostjo Izobraževalne institucije, sodi v katero izmed kategorij - zasebni oz. javni sektor v sklopu tega razpisa?

Odgovor:

Upoštevajoč navedeni definiciji pri prejšnjem vprašanju, sodi subjekt med zasebni sektor.

Vprašanje:

Ali je v tem razpisu upravičen strošek projektov tudi % rezerve za morebitne nepredvidene stroške (t.i. contingency reserve), ki nastanejo zaradi nestabilnih razmer v državi in z njimi povezanih nestabilnih menjalnih tečajev, kar lahko vpliva na proračun projekta, saj partnerska organizacija ne more kriti izgub menjalnih tečajev, še posebej v treh letih izvedbe, saj lahko v takem obdobju pride do več sprememb?

Odgovor:

Iz vprašanja ni povsem razumljivo, na kakšen način bi odstotek rezerve za morebitne nepredvidene stroške prikazali v finančnem načrtu projekta. Ker odstotek rezerve nismo predvideli, to pomeni, da to ni upravičen stroške projekta. Razumemo, da pri večletnih projektih nekaterih stroškov ni mogoče načrtovati natančno, pričakujemo pa, da bo prijavitelj stroške ocenil realno. Ima pa izvajalec tekom poteka projekta možnost prerazporeditve sredstev. Končno upravičenost načrtovanih stroškov ocenjuje komisija, glede na vsebinsko zasnovo projekta in predvidene stroške ter izhodišča iz razpisne dokumentacije.

Vprašanje:

Kot razumemo iz točke 5.2 v dokumentu metodologija za ocenjevanje projektov, se kot sofinancerje lahko vključi tudi pravne osebe, ki so povezane z izvajalcem in se to točkuje enako kot če niso povezane z izvajalcem. Konkretno nas zanima v primeru, da ima podjetje kot ustanovitelja enako pravno osebo kot izvajalec?

Odgovor:

Iz besedila javnega razpisa izhaja, da prijavitelj lahko v izvajanje projekta pri vseh sklopih vključi tudi slovenskega partnerja iz zasebnega ali javnega sektorja, pri čemer prijavitelj (izvajalec) ni upravičen do dodatnih točk, če je partner iz zasebnega sektorja povezana pravna oseba prijavitelja (izvajalec).

Vprašanje:

Kdo je lokalni partner izvajalca? Je to mišljen lokalni partner v Sloveniji ali na lokaciji kjer se projekt izvaja (npr. Podsaharska Afrika).

Odgovor:

Lokalni partner izvajalca je partner v državi, kjer se projekt izvaja.

Vprašanje:

Kje v razpisni dokumentaciji so opredeljeni podcilji projekta?

Odgovor:

Podcilji trajnostnega razvoja so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je dostopna na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/uresnicevanje-agende-2030/ Povezava se nahaja  tudi v obrazcu Finančni načrt projekta v vrstici 27.

Vprašanje:

Ali je predvideno le zaključno poročilo in nato izplačilo (1x v letu 2025)? Ali je možno poročati in podati zahtevek za izplačilo na letni ravni (v času trajanja torej 3x)?

Odgovor:

Okvirna časovnica poročanja in dinamika izplačil je navedena od 3. in 8. člena osnutka pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije. V osnutku pogodbe so navedeni tudi drugi pogoji in obveznosti izvajalca.

Vprašanje:

Ali je potrebno tudi za prijave za sklope E, F, G izpolniti 13. točko v vsebinskem načrtu?

Odgovor:

Prijavitelj mora pri vseh sklopih izpolniti tudi 13. točko. Pri sklopih E, F, G je potrebno  utemeljiti usklajenost specifičnega cilja s potrebami Slovenije in s katerimi dokumenti to dokazujete. Navesti je potrebno, če se predlagani projekt dopolnjuje s projekti drugih donatorjev in ali že obstajajo podobni projekti, kot npr.: pri sklopu E – obrazložite, če v Sloveniji obstaja morebitna kompanija ozaveščanja javnosti o področju in kdo jo financira. Pri 10. točki pa je mdr. potrebno opredeliti stanje v Sloveniji in zakaj je projekt potreben. Predlagamo, da sledite navodilom pri vsaki točki in vsebino odgovora prilagoditi vsebini projekta.

Vprašanje:

Katero klasifikacijo je potrebno izbrati pri 1. točki Vsebinskega načrta Podatki o projektu v primeru prijav za sklope E, F, G?

Odgovor:

V točki 1. v Vsebinskem načrtu kot partnersko državo prijavitelj navede 998 - Developing countries, unspecified.

Vprašanje:

V navodilih za izvajanje piše "Regres se obračunava v sorazmernem deležu glede na delo, opravljeno pri projektu." Imate v mislih delež po mesecih (npr. če je oseba zaposlena 12 mesecev, se vsak mesec obračuna 1/12 regresa v celoti) ali tudi glede na odstotek deleža plače te osebe (npr. ker je oseba zaposlena 12 mesecev le za polovični delovni čas, se upošteva 1/12 x 50 %?).

Odgovor:

Pri uveljavljanju stroškov dela na projektu se upošteva delež po mesecih (1/12 regresa na mesec) kot tudi delež delovnega časa, za katerega je oseba zaposlena na projektu (npr. 20 % mesečno). Ali je oseba pri delodajalcu zaposlena za polni ali polovični delovni čas, pa, skladno z delovno zakonodajo, vpliva na višino regresa, ki ga delodajalec izplača zaposlenemu.

Vprašanje:

Lastni delež v nacionalnih in evropskih razpisih običajno, v primeru partnerskih prijav na razpise, obsega vložek vseh partnerjev. Če pri tem razpisu to ne velja, bi prosili za pojasnilo, kako se v finančni načrt umesti lastni delež lokalne partnerske organizacije oz. kje je zajet v merilih za ocenjevanje.

Odgovor:

V okviru tega javnega razpisa so lastni delež pri projektu samo sredstva prijavitelja. Vložek ostalih partnerjev se prikaže med prihodki projekta ali v rubriko Prihodki v denarju ali v rubriko In-kind/stvarni vložek. Vložek ostalih partnerjev se šteje kot sofinanciranje in je v Metodologiji zajet pri točki 5.2. Sofinanciranje projekta.

Vprašanje:

Med vprašanji na spletni strani razpisa sta tudi dve vprašanji glede vključenosti zasebnega sektorja in iz vaših odgovorov je razbrati, da tudi društvo in zasebni zavod sodita v zasebni sektor. Glede na odgovore bi si lahko razlagali, da bo prijava, ki bo imela partnerstvo z društvom iz Slovenije (in ne podjetjem ali organizacijo iz javnega sektorja) prejela točke, ki so v merilih navedene pod 5.3. Partnerstvo z zasebnim ali javnim sektorjem, ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki v višini vsaj 10 (deset) odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva. V dosedanjih razpisih in na delavnici, ki ste jo organizirali, je bilo moč razumeti drugače. Prosimo za pojasnilo.  

Odgovor:

Glede na navedeno definicijo, ki je objavljena med vprašanji in dogovori, društvo ali zasebni zavod nista javni sektor in sodita med zasebni sektor. V skladu z Metodologijo bodo vsi prijavitelji pri točki 5.3. v Metodologiji dobili točke za partnerstvo, ne glede na statusno obliko in ob pogoju, da sofinancer ni povezana oseba, če bo prispevek partnerjev vsaj v višini 10 (deset) odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva.

Vprašanje:

V merilih za ocenjevanje je vključena točka 5.2. Sofinanciranje projekta - Projekt ima sofinancerja/-e, ki ni/so povezana/e pravna/e oseba/e izvajalca ...
Ali pri tej točki ni določenega zneska, na podlagi katerega bo ocenjevalna komisija odločala o številu točk, torej bi za 5 točk zadostovalo že, da ima projekt sofinancerja, ki prispeva majhen delež - npr. nekaj 100 evrov (in je seveda pravilno umeščen v finančni načrt in ni povezana oseba)? Ali sofinancer, ki bo ocenjevan pri tej točki, ni nujno partner iz zasebnega ali javnega sektorja, ki je obravnavan v merilih 5.3?

Odgovor:

Pri točki 5.2. v Metodologiji se ocenjuje samo, ali ima prijavitelj sofinancerja. Če prijavitelj ima sofinancerje, ki ni povezana pravna oseba prijavitelja in je to pravilno prikazal v finančnem načrtu, bo prejel 5 točk.  Pri točki 5.3. v Metodologiji se ocenjuje, ali ima prijavitelj partnerja iz zasebnega ali javnega sektorja, ki sodeluje z materialno, finančno ali storitveno obliko v višini vsaj 10 % od višine financiranja ministrstva.

Vprašanje:

V obrazcu Finančni načrt je v celici B77 formula, ki sešteva stroške dela, stroške potovanj in stroške produkcijskih stroškov ter odšteje znesek posrednih stroškov. Podobna formula je v celici C77. Kot skupni znesek, naveden v celici B77, razumemo seštevek vseh neposrednih stroškov in se sprašujemo, če je prav, da se temu odštejejo posredni stroški.

Odgovor:

Pri seštevku v B77 se pravilno odštejejo posredni stroški. Pravilno je potrebno navesti vse stroške med Prihodki projekta, t.j. Prihodke v denarju in Materialni(in-kind stvarni) vložki, da se pravilno izračuna skupna vrednost projekta v D82 in skupaj vrednost financiranja MZZ v D83.

Vprašanje:

Ali imamo lahko pri prijavi dva partnerja (ali več), ki s svojimi prispevki, ki so lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki, ki skupaj znašajo vsaj 10 (deset) odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva ter s tem pridobimo dodatne točke pri ocenjevanju (5.3)? Se torej lahko deleži več partnerjev seštevajo ali mora en partner imeti 10 % (ali več) vložek?

Odgovor:

Prijavitelj lahko v projekt vključi več partnerjev. Pri ocenjevanju pri ročki 5.3 v Metodologiji se upošteva seštevek njihovega prispevka.

Vprašanje:

Na kakšen način moramo dokazovati prispevek partnerjev, če ta prispevek ni v denarju, ampak v in-kind stvarnih vložkih?

Odgovor:

Prispevka partnerjev s skladu z Navodili za pripravo projektnih predlogov in vsebinskih ter finančnih poročil o izvajanju projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči izvajalcu ni potrebno dokazovati. Izvajalec mora o projektih, ki jih (so)financira ministrstvo, poročati v celoti, tj. tudi o delu, ki se financira iz drugih virov. Dokazila za vse stroške pa priloži samo za stroške, ki se krijejo iz sredstev ministrstva.

Vprašanje:

Pri pripravi finančnega načrta se soočamo z izzivom, da so bančna nakazila iz Slovenije v Sudan skoraj da nemogoča, prav tako je včasih za vsako storitev na terenu težko pridobiti račun. Pri razreševanju tega problema se obračamo na vas s prošnjo za nasvet ali deljenje morebitnih podobnih izkušenj NVO, ki so izvajali projekte v tovrstnih kompleksnih okoljih, v preteklih razpisnih obdobjih.
 
Odgovor:

Zavedamo se, da so nekatera okolja, v katerih izvajate svoje aktivnosti zahtevna in polna izzivov. V besedilu javnega razpisa smo zato posebej poudarili, da morajo prijavitelji pred prijavo projekta preveriti, če varnostne razmere dopuščajo prisotnost in aktivnosti v posamezni državi.

Podobne izkušnje glede nakazil sredstev iz Slovenije imajo tudi druge slovenske nevladne organizacije, ki izvajajo projekte na takih območjih. Izvajalce takih projektov najdete v okviru informacij o projektih na povezavi https://www.gov.si/zbirke/seznami/razvojni-in-humanitarni-projekti/ 

Vprašanje:

Ministrstvo prosimo za priporočilo evalvatorja.

Odgovor:

S seznamom evalvatorjev na ministrstvu ne razpolagamo. Prijavitelj bo sam izbral zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljem in z izkazano referenco s področja evalvacij projektov. Obvezna evalvacijska vprašanja pa bo ministrstvo posredovalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2025.

Vprašanje:

Imamo vprašanje v zvezi s specifičnimi cilji, povezanimi z dodatnimi točkami za vključevanje varovanja okolja in enakosti spolov: morata biti varovanje okolje in enakost spola ločena specifična cilja, ali sta lahko smiselno združena v enotni specifični cilj? Iz metodologije ocenjevanja bi se lahko razbralo, da morata biti ločena.

Odgovor:

Iz vprašanja ni razumljivo, na katero merilo v Metodologiji se nanaša in za katere dodatne točke sprašujete. Pri ocenjevanju specifičnega cilja ni dodatnih točk. Specifični cilj se ocenjuje pri merilih 2.2. in 2.3. Specifični cilj projekta je en in je vezan na vsebino projekta. Pri specifičnem cilju se ocenjuje, ali je jasno opredeljen, dosegljiv in prispeva k reševanju problema. Specifični cilj mora imeti opredeljene merljive kazalnike in ustrezne vire. Vsak prijavitelj mora pri prijavi projekta upoštevati tudi presečni temi, tj. varovanje okolja in enakost spolov. Vključevanje presečnih tem se v Metodologiji ocenjuje pri poglavju 7 in poglavju 8.

Vprašanje:

Ali pri točki sodelavci izvajalca pri projektu (5.) navedemo tudi sodelavca parterja, ki bo imel prav tako iz projekta financirano plačo ali te ljudi navedemo v točki 6?

Odgovor:

Pri 5. točki z imenom in priimkom navedite vse sodelavce, ki so z izvajalcem v delovnem razmerju in bodo sodelovali pri projektu ter iz projekta prejemali plačilo. Na kratko opišite njihovo vlogo pri projektu. V finančnem načrtu je ta strošek opredeljen kot strošek dela. Pri 6. točki z imenom in priimkom navedite vse zunanje sodelavce, ki z izvajalcem niso v delovnem razmerju in bodo sodelovali pri projektu ter iz projekta prejemali plačilo. Na kratko opišite njihovo vlogo pri projektu. V finančnem načrtu te stroške opredelite v razdelku "Produkcijski stroški".

Vprašanje:

Kolikšen finančni delež za plače je sprejemljiv?

Odgovor:

Ovrednotenje stroškov projekta je odvisno od vsebine projekta, aktivnosti in virov, ki so potrebni za doseganje rezultatov in specifičnega cilja. Ali je delež plače sprejemljiv, ocenjuje komisija, glede na vsebinsko zasnovo projekta in predvidene stroške ter izhodišča iz razpisne dokumentacije.

Vprašanje:

Ali lahko imamo več enakovrednih lokalnih partnerjev? Kako se kot partnerji navajajo občina (župan) in določeno ministrstvo gostujoče države?

Odgovor:

V projekt prijavitelj lahko vključi več enakovrednih lokalnih partnerjev, ki jih v vsebinskem načrtu projekta navedete pri 7. točki. V finančnem načrtu finančno udeležbo lokalnih partnerjev opredelite pod "Prihodki v denarju", nedenarni prispevek v razdelku "Materialni (in-kind/stvarni) vložki", vse stroške lokalnega partnerja pa pod "Produkcijski stroški".

Vprašanje:

Če bo določena oseba delala na projektu občasno in bo zaposlena, ocenjujemo pa, da bo opravila skupaj dela za 3 polne mesece, ali naj opredelimo 3 plače?

Odgovor:

V Finančnem načrtu je potrebno stroške dela, kot vse druge stroške, razdelati in ovrednotiti. Če bo oseba delala npr. 20 % na mesec skupaj 3 mesece, strošek ovrednotite na tak način. Pri poročanju je potrebno stroške dela dokazovati z Evidenco opravljenega dela za posamezni mesec. Če bo torej oseba delala npr. 20 % na mesec, bo iz projekta upravičen strošek plače za posamezen mesec samo 20 %.

Vprašanje:

Kakšna je razlika med zunanjimi partnerji izvajalca (8.) in drugimi slovenskimi ali tujimi pravnimi osebami?

Odgovor:

Pri 8. točki vsebinskega načrta navedete zunanjega partnerja, ki je lahko iz zasebnega ali javnega sektorja. Prispevek zunanjega partnerja je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki. Navedbe v tej točki in posledično v Finančnem načrtu se točkujejo v merilu št. 5.3.
Pri 9. točki vsebinskega načrta pa navedete partnerje iz zasebnega ali javnega sektorja, ki so v projekt vključeni pri izvajanju določenih aktivnosti, za kar bodo dobili plačilo.

Vprašanje:

Ali lahko kakšne aktivnosti potekajo tudi v Sloveniji, kot recimo kakšen “study visit” kjer bi si partnerji iz Jordanije ogledali dobre prakse v Sloveniji?

Odgovor:

Aktivnosti lahko potekajo tudi v Sloveniji.

Vprašanje:

Imamo donatorja, ki bo doniral zemljišče za projekt. Leta 2021 smo prijavljali podoben projekt, kjer smo dobili pismo namere o donaciji zemljišča za izpeljavo projekta. Takrat smo dobili vaše pojasnilo (projekt namreč ni bil izbran zaradi pomanjkljivo pripravljene dokumentacije, kot ste pojasnjevali), da ni bilo jasne zaveze donatorja, ampak izražena samo namera. Tokrat imamo ponovno donatorja zemljišča. Želeli bi zagotoviti pismo zaveze, da ne bi prišlo ponovno do podobne situacije. Donator bo poslal pismo in izjavil, da bo doniral zemljišče (z opredelitvijo lokacije), izognil se bo pisanju o nameri, ampak bo pisal o zavezi doniranja zemljišča. Bo tako OK?

Odgovor:

Ali so dokazila ustrezna, ocenjuje komisija, glede na vsebinsko zasnovo projekta in predvidene stroške ter izhodišča iz razpisne dokumentacije. O izboru projekta ne odločajo samo dokazila, pač pa je zelo pomembno, da prijavitelj sledi navodilom pri izpolnjevanju vseh obrazcev, predvsem pa poda ustrezne informacije pri vseh točkah v Vsebinskem in Finančnem načrtu projekta.
Pismo o donaciji je relevanten dokument, s katerim prijavitelj dokazuje zavezo donatorja.

Vprašanje:

Zanimiv se nam zdi sklop E Ozaveščanje javnosti o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči v Republiki Sloveniji. V okviru tega naslova bi želeli organizirati okrogle mize s tematiko ''Nevarnosti vzpona neonacizma in fašizma s poudarkom na vpliv mednacionalnih odnosov Zahodnega Balkana''. Predlagana tematika se nam zdi zanimiva, aktualna in pomembna z vidika ozaveščanja javnosti in posledično trajnostnega razvoja, saj sta nacizem in fašizem vseskozi kot ideji prisotna v družbi, še posebej v zadnjem času pa je opaziti njun ponovni vzpon v različnih oblikah. Slovenija oz. slovenska javnost bi se morala zavedati in ozaveščati nevarnosti oživljanja obeh ideologij, njunih posledic na kakovost bivanja in življenja v Sloveniji in njeni okolici ter se aktivno vključiti v procese, ki onemogočajo vzpon in popularizacijo fašizma in nacizma. Zanima nas, ali sta pobuda in želja za prijavo in sodelovanje na razpisu realni in skladni z razpisnimi pogoji.

Odgovor:

Na javni razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, ki so ustanovljene po Zakonu o nevladnih organizacijah. Organizacija ni nevladna organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Nevladna organizacija je lahko organizacija, ki jo je ustanovila študentska organizacija po Zakonu o skupnosti študentov. Nevladna organizacija je lahko tudi pravna oseba, ki je sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo, če v Poslovnem registru Slovenije njena glavna dejavnost ni določena kot dejavnost verskih organizacij. Če izpolnjujete ta pogoj, se na razpis lahko prijavite.

Komisija pregleda vloge in oceni primernost in skladnost z razpisanimi pogoji.

Pri sklopu E mora predlog projekta spodbujati zavedanje o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Hkrati mora biti iz projekta jasno tudi sporočilo, da Republika Slovenija v okviru Mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči podpira aktivnosti, ki dolgoročno prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Pri tem pojasnjujemo, da izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja pomeni izvajanje aktivnosti, ki prispevajo k odpravi revščine in zmanjšanju neenakosti ter pospešujejo trajnostni razvoj v partnerskih državah. To so tudi ključni cilji mednarodne skupnosti. Z doseganjem teh ciljev mednarodna skupnost stremi h globalnim ciljem, ki jih Agenda 2030 razčleni v 17 univerzalnih ciljev, katerih glavni namen je s partnerstvom doseči mir in varnost, blaginjo in dostojno življenje za današnje in prihodnje rodove.

Cilji, ki jih ministrstvo zasleduje s razpisanim financiranjem projekta iz sklopa E so, da se javnost v Republiki Sloveniji ozavesti in seznani, zakaj je mednarodno razvojno sodelovanje pomembno za Republiko Slovenijo in širše, saj z enakomernim razvojem vseh držav oz. doseganjem ciljev trajnostnega razvoja zasledujemo stabilnost v regiji oz. svetu, kar vodi v zmanjševanje kriz, ipd.