Dejavnosti Policije

V letu 2023 je policija obravnavala 74 zaznanih sumov storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, kar je glede na leto 2022 veliko povečanje. Glede na obravnavane prijave je policija potrdila 25 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in v zvezi s tem na pristojna državna tožilstva podala kazenske ovadbe. Policija je v 11 primerih ugotovila, da na podlagi zbranih obvestil in dokazov ni bilo podlage za podajo kazenske ovadbe, zato so bila na podlagi desetega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZKP) na pristojno državno tožilstvo poslana poročila.

Policija je v letu 2023 identificirala 21 žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in 60 potencialnih žrtev trgovine z ljudmi. Kot žrtve so bile obravnavane državljanke Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kitajske, Romunije, Slovenije, Srbije in Ukrajine. Vse identificirane žrtve so bile ženskega spola in so bile spolno izkoriščane. Policija je v obdobju poročanja obravnavala tudi en primer, v katerem je bila identificirana mladoletna žrtev iz Slovenije.

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi je policija obravnavala skupaj 16 oseb, od tega 11 moških in pet žensk. Med njimi so prevladovali državljani Slovenije.

Dejavnosti Državnega tožilstva

Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki je izključno pristojno za pregon kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z ljudmi, je tudi v letu 2023 aktivno opravljalo svojo nalogo na področju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu, spravljanja v suženjsko razmerje po 112. členu in zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1.

V letu 2023 tožilstvo ni prejelo novih kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, prejelo pa je:

• eno kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1, in sicer zoper devet fizičnih oseb in na škodo 31 oškodovank;
• dve poročili po desetem odstavku 148. člena ZKP, ki sta sicer obravnavali prijavo trgovanja z ljudmi, vendar v enem primeru ni bil podan utemeljen sum izvršitve kaznivega dejanja, v drugem primeru pa naznanjeno dejanje ni bilo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. 

V letu poročanja je višje sodišče v eni zadevi potrdilo oprostilno sodbo zaradi kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1. Vrhovno sodišče je odločalo v dveh zadevah zaradi kaznivega dejanja po 113. in 175. členu KZ-1, vendar njegova odločitev ni imela vpliva na sodno prakso.  

Dejavnosti Inšpektorata za delo

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) je v letu 2023 ugotovil 77 kršitev določb Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanja in dela tujcev (ZZSDT), kar je več kot v letu 2022 (27). Največ kršitev (49) je bilo ugotovljenih zaradi nespoštovanja določbe četrtega odstavka 7. člena ZZSDT, ker so delodajalci omogočali, da so tujci opravljali drugo delo in ne tisto, za katero je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU ali izdaje pisne odobritve dano soglasje ali za katero je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo. V treh primerih je bila ugotovljena kršitev V. odstavka 7. člena ZZSDT. V treh primerih je bila ugotovljena tudi kršitve petega odstavka 33. člena ZZSDT.

Ob nadzorih nad izvajanjem ZČmIS so inšpektorji v letu 2023 ugotovili 68 kršitev, kar je bistveno več kot v preteklem poročevalskem obdobju (5).

V zvezi z zagotavljanjem pravic delavcem, ki so bili napoteni na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, je bilo v letu 2023 ugotovljenih osem kršitev 210. člena ZDR-1, ki posebej ureja položaj tujih napotenih delavcev.

Dejavnosti Finančne uprave

V letu 2023 Finančna uprava Republike Slovenije ni podala nobene kazenske ovadbe ali naznanila zaradi suma storitve kaznivega dejanja, po 113. členu KZ-1 (trgovina z ljudmi).

V letu 2023 je FURS zaradi suma storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 199. člena KZ-1 (zaposlovanje na črno) podala tri kazenske ovadbe. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je FURS v obdobju poročanja vložila 30 kazenskih ovadb. Od tega se jih 12 nanašalo na tuje državljane, v preostalih primerih pa je bila kazenska ovadba podana zoper slovenske državljane.