CHANSE
Tematsko področje
Humanistika in družboslovje
Vsebina
CHANSE je skupna pobuda 27 raziskovalnih organizacij iz 24 držav. Program CHANSE so soustvarile mreži HERA (angleško Humanities in the European Research Area) in NORFACE (angleško New Opportunities for Research Funding Agency Cooperation in Europe), ki podpirata raziskave na področju humanistike in družboslovnih znanosti.
Glavni cilj pobude CHANSE je izvesti transnacionalni razpis za raziskovalne projekte, osredotočene na temo Transformacije: družbene in kulturne dinamike v digitalni dobi. Namen tega poziva je razumeti, kako digitalne inovacije vplivajo na družbene in kulturne spremembe ter kako jih družba in kultura oblikujeta. CHANSE spodbuja združevanje analitičnih veščin humanistike in družboslovnih znanosti pri razumevanju procesov sprememb ter iskanju inovativnih rešitev v družbi.
CHANSE poleg izvedbe razpisov močno podpira tudi aktivnosti izmenjave znanja in spodbuja povezovanje med akademsko sfero in relevantnimi deležniki ter raziskuje in razvija nove skupne aktivnosti. Pobuda CHANSE s ponujanjem novih priložnosti za mednarodno raziskovalno sodelovanje na področju raziskovanja prinaša zelo širok spekter akademskih, družbenih in ekonomskih učinkov, ki se jih lahko implementira na nacionalnem nivoju posameznih držav, med državami partnericami ali celo širše.
Razpisi
Zaradi velikega zanimanja raziskovalne skupnosti po prvem pozivu je CHANSE v sodelovanju z mrežama HERA in NORFACE napovedal dva dodatna poziva za mednarodne raziskovalne projekte na naslednjih temah:
- Krize – Perspektive iz humanistike (v angleščini Crisis - Perspectives from the Humanities) – organizirano skupaj s HERA in CHANSE. Kot slovenski partner je pri izvedbi razpisa sodelovalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije;
- Krepitev dobrega počutja za prihodnost (v angleščini Enhancing Wellbeing for the Future) – organizirano skupaj z NORFACE in CHANSE. Kot slovenski partner je pri izvedbi razpisa sodelovala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Objava rezultatov razpisa Krize – Perspektive iz humanistike (v angleščini Crisis - Perspectives from the Humanities) je predvidena za jesen 2024.
Status razpisa
Ni odprtih razpisov.
Izbrani projekti s slovensko udeležbo
Na razpis je v prvi fazi razpisa prispelo 366 prijav projektov. 90 predlogov projektov je bilo povabljenih, da sudelujejo v drugi fazi razpisa CHANSE: 26 projektov je bilo predlaganih za financiranje. Od tega dva projekta, kjer sodelujeta tudi dve slovenski instituciji.
1. S področja antropologije in kulturoloških študije je to:
- Digital Aestheticization of Fragile Environments (DigiFREN); koordinator in slovenski partner: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; nosilec projekta je dr. Blaž Bajič.
Partnerji na projektu so še:
- Jagiellonian University, Institute of Ethnology anc Cultural Anthropology, Poljska
- University of Eastern Finland, School of Humanities, Finnish Language and Cultural Research, Finska
- Institute of ethnology and folklore research, Hrvaška
- University of Stavanger, Department of Cultural Studies and Languages, Norveška
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani bo v obdobju 2022-2025 upravičena do finančnih sredstev v višini 279.648 EUR.
Kratek povzetek transnacionalnega raziskovalnega projekta:
Ko se danes v gorah, ob morju in v gozdovih ozremo naokoli težko najdemo ljudi, ki ne bi tapkali po svojih pametnih telefonih, upravljali brezpilotnih letalnikov, uporabljali nosljivih kamer ali drugih pripomočkov za digitalni »zajem« in »nadgradnjo« izkušenj. Razmerja, ki jih ljudje vzpostavljamo s svojimi okolji, so v vse večji meri posredovana z digitialnimi tehnologijami in mediji. Cilj projekta DigiFREN je preučiti ta transformativni moment v evropskem kontekstu.
Čeprav se v času »pregrevanja« (Eriksen 2016) zdi še posebej pomembna, pa digitalna estetizacija (znotraj) krhkih okolij ostaja etnografsko relativno neraziskana. V humanistiki so o njej razpravljali predvsem v kontekstu teorije umetnosti, raziskav (novih) medijev in filozofije. Izhajajoč in nadgrajujoč te razpravo bo DigiFREN digitalno estetizacijo naslovil kot se »spontano« odvija v vsakdanjem življenju.
Zgodovinsko in etnografsko utemeljena raziskava se osredija na digitalno estetizacijo (znotraj) krhkih okolij, se pravi na to, kako digitalni mediji in tehnologija preoblikujejo percepcijo, senzibilnosti, pojmovanja in prakse. Raziskava poteka v Sloveniji, na Hrvaškem, Finskem, Norveškem in Poljskem ter tako upošteva kulturno in ekološko raznolikost Evrope.
DigiFREN je prvi projekt, ki se etnografsko in primerjalno loteva estetizacije okolja (in okoljskih sprememb) v digitalizirani Evropi. Razširja uveljavljene metodološke strategije, kot je opazovanje z udeležbo, ter uvaja eksperimentalno metodo senzo-digitalne hoje. DigiFREN je zasnovan za preučevanje spreminjajočih se in vse pomembnejših odnosov med vedno bolj nestanovitnimi kategorijami človeka, tehnologije in okolja. Raziskava bo tako prispevala uvide, relevantne ne le za antropologijo, zgodovino, kulturne in senzorične študije, ampak tudi za kulturno geografijo, okoljsko estetiko in medijske študije, njene ugotovitve pa bodo prispevale k učinkovitejšemu upravljanju in zaščiti krhkih okolij.
2. S področja zgodovine, arheologije in kulturnih študij je to:
- Transforming data rE-use in ARCHaeology (TEtrARCHs), slovenski partner: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC-SAZU), nosilka slovenskega dela je dr. Edisa Lozić.
Partnerji na projektu so še:
- Museum of London Archaeology (MOLA), Velika Britanija (koordinator)
- Vilnius University, Faculty of Communication, Litva
- Lund University, Archaeology and Ancient History, Švedska
- University of Antwerp, Faculty of Design Sciences, Belgija
- Ghent University, History department, Belgija
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bo v obdobju 2022-2025 upravičen do finančnih sredstev v višini 186.505 EUR.
Kratek povzetek transnacionalnega raziskovalnega projekta:
Skrb za arhive digitalnih podatkov za kulturno dediščino se je znašla v slepi ulici. Obstaja napetost med potrebo po ohranjanju kulturne dediščine ter dinamičnim potencialom za njeno demokratično in pravično uporabo ter ponovno uporabo. V arheologiji je bilo veliko dela vloženega v to, da bi bilo podatke preprosto najti ter da bi bili dostopni in povezljivi. Vendar pa le malo razumemo, če se podatke dejansko da uporabiti in kdo jih uporablja. Izhodišče projekta TEtrARCHs je, da je prihodnost digitalnega arhiviranja odvisna od uskladitve tega razkoraka. Projekt želi pokazati, da je prihodnost digitalnega kuriranja odvisna od uskladitve te ločnice in si prizadeva pokazati, da bodo podatki, optimizirani za etično in čustveno pripovedovanje zgodb, zagotovili most med temi, ki najdejo ali ohranjajo dediščino, in raznolikIm vseevropskIm občinstvom, za katero bi lahko ustvariti pomen.
Z interdisciplinarno ekipo arheoloških strokovnjakov, podatkovnih znanstvenikov in muzejskih delavcev, ki sodelujejo s tremi ključnimi skupinami uporabnikov − strokovnjaki s tega področja, ustvarjalci in ustanovami, ki skrbijo za beleženje in hrambo spomina − bo projekt TEtrARCHs tistim, ki zajemajo, hranijo in uporabljajo podatke kulturne dediščine, ponudil kritično ozaveščene delovne postopke za pripravo podatkov za izboljšano ponovno uporabo na vsaki točki življenjskega cikla podatkov, nato pa takšno ponovno uporabo preizkusil s širjenjem novih pripovednih rezultatov, katerih avtorji so ustvarjalci iz vse Evrope.
