Opredelitev modela kazalnikov za spremljanje potenciala uvajanja UI v Sloveniji s pogloblajeno primerjalno analizo stanja v Sloveniji in v EU in multi-metodološko analizo stanja in trendov v Sloveniji

Projekt izvaja Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, vodja projekta je Tjaša Redek, od leta 2022. CRP bo trajal 24 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 120.000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 60.000 EUR, razliko, 60.000 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• pregled stanja v Sloveniji z vidika interesa in potreb za uvajanje UI (po sektorjih, po velikosti organizacij, itd.) v zasebnem sektorju in javnem sektorju;
• analiza in opredelitev baze deležnikov v Sloveniji (javne in zasebne organizacije - uporabniki UI, ki slednje uporabljajo za izboljšanje in optimizacijo lastnega poslovanja in poslovnih procesov ali pa za vzpostavitev novih inovativnih storitev za svoje uporabnike, dobavitelje oziroma kupce);
• analiza kapacitete za uvajanje UI pri opredeljenih deležnikih (človeški viri, finančni viri, informatiziranost internega poslovanja, informatiziranost poslovanja z zunanjimi partnerji v verigi vrednosti, dostopnost do podatkov, itd.).

Pričakovani rezultati, ki jih skrbno spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo mag. Samo Zorc, so skupaj z mejniki po fazah predstavljeni v nadaljevanju.

Pričakovani rezultati 1. faze, do 20. 11. 2022, so:

• Poročilo o pripravi dokumentacije, vzpostavitve skupine, delitvi delovnih nalog.

Pričakovani rezultati 2. faze, do 30. 9. 2023, so:

Priprava teoretičnega ozadja:

• Pregled literature o metodoloških pristopih o merjenju stanja na področju umetne inteligence in ostalih tehnologij, komplementarnih investicij
• Pregled literature o dejavnikih investicij v UI in nove tehnologije ter komplementarne investicije
• Pregled možnih podatkovnih virov

Izgradnja modela merjenja:

• Predlog modela merjenja z evalvacijo modela

Pričakovani rezultati 3. faze, do 31. 10. 2024, so:

Izgradnja modela merjenja:

• Preliminarna ocena stanja na podlagi modela

Empirična analiza:

• Priprava prošnje za dostop do mikro-podatkov na Statističnem uradu (prošnja ne bo javna, lahko bo na vpogled)
• Pogodba s SURS
• Priprava podatkov in združevanje baz podatkov na Statističnem uradu Slovenije (zaradi varstva podatkov podatkovna baza ne bo javno dostopna)
• Poročilo o pripravi okvirja za kvalitativno analizo (intervjuji, morebitna anketa)

Primarno zbiranje podatkov, analiza ter priprava priporočil:

• Kratko tehnično poročilo o poteku zbiranja podatkov
• Poročilo o dinamiki vlaganja v UI, nove tehnologije Industrije 4.0 in neotipljivi kapital na agregatnih podatkih: primerjalna analiza z EU in poglobljena analiza Slovenije
• Podrobna analiza vlaganja v UI, nove tehnologije Industrije 4.0 in neotipljivi kapital na podlagi mikro podatkov (SURS)
• Poročilo o rezultatih analize mikropodatkov na ravni podjetja o učinkih uvajanja umetne inteligence, novih tehnologij in investicij v neotipljivi kapital ter analiza strukture in dejavnikov investicij v nove tehnologije na ravni podjetja, poročilo o investicijah v nove tehnologije, učinkih na zaposlovanje, dodano vrednost
• Poročilo o uvajanju UI, novih tehnologij, motivih, ovirah ter učinkih na podlagi kvalitativne analize
• Poročilo o pravnih vidikih uvajanja umetne inteligence
• Integrirano poročilo o učinkih novih tehnologij na podlagi vseh rezultatov
• Spodbujanje naložb v UI, tehnologije na ravni podjetja: Priporočila za oblikovalce ukrepov ekonomske politike
• Spodbujanje naložb na ravni podjetja: Priporočila za managerje

Dejavnost razširjanja (diseminacija): predlog poročil:

• Kratka poročila (newsletters) o projektnih aktivnostih, katerih namen je informirati ustrezne zainteresirane strani o pomembnosti naložb
• Zaključni webinar ali okrogla miza za oblikovalce politike in podjetja

Proteverb – Pravni, etični in tehnološki vidiki obdelave besedilnih in govornih virov podatkov za znanstvene, raziskovalne in razvojne namene

Projekt izvaja Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, vodja projekta je Aleš Završnik, od leta 2022. CRP bo trajal 24 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 135.000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 67.500 EUR, razliko, 67.500 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• Vzpostavitev protokolov za varovanje zasebnosti pri razvoju govornih in semantičnih tehnologij (besedila in avdio posnetki)
  • Zasebnost in upoštevanje izjem za raziskovalne namene
  • Zasebnost biometričnih podatkov v avdio zapisih

• Pravna in etična dimenzija pri zbiranju in prenosu besedilih ter govornih podatkov za vzpostavljanje konkurenčnega in družbeno odgovornega podjetniškega ter raziskovalnega sektorja
  • Protokol za pridobivanje podatkov
  • Družbena dimenzija podatkov
  • Uporaba podatkov za raziskovalne namene
  • Uporaba podatkov za komercialne namene

• Vzpostavitev postopka (vključno z anonimizacijo) za dostopanje do podatkov v sodelovanju z deležniki
  • Deležniki na ravni države
  • Deležniki na ravni lokalne samouprave

• Pilotska uporaba pravnih podlag in protokolov za pridobitev učnih virov za razvoj govornih tehnologij na izbranem področju (npr. razvoj razpoznavalnika govora za potrebe sodišč)
  • Potencial rabe za znotraj izbrane domene
  • Potencial rabe v ostalih domenah

• Priprava smernic za uporabo na drugih področjih
  • Potencial rabe za raziskovalne namene
  • Potencial rabe za komercialne namene

Pričakovani rezultati, ki jih skrbno spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo mag. Jurij Dolžan, so skupaj z mejniki po fazah predstavljeni v nadaljevanju.

Pričakovani rezultati 1. faze, do 1. 7. 2022 so:

• Pripravljen je protokol za varovanje zasebnosti tekom obdelovanja podatkov za znanstveno-raziskovalne namene.
• Predvideno prejetje prvih podatkov za nadaljnjo obdelavo.

Pričakovani rezultati 2. faze, do 1. 10. 2023, so:

• Pripravljen je referenčni postopek za uporabo anonimizacije s specializiranim anonimizatorjem.

Pričakovani rezultati 3. faze, do  1. 3. 2024, so:

• Pilot v domeni govornih tehnologij je zaključen.

Pričakovani rezultati 4. faze, do 30. 9. 2024, so:

• Smernice za konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški ter raziskovalni sektor so zaključene.
• Zaključeno je znanstveno razpravljanje v navezavi na ugotovitve in rezultate projekta.

Vpliv umetne inteligence na trg dela: ekonomska analiza, zmanjševanje kompetenčnega razkoraka in zagotavljanje delovnopravne zaščite

Projekt izvaja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, vodja projekta je Valentina Franca, od leta 2022. CRP bo trajal 24 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 150000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 75000 EUR, razliko, 75000 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• pregled trenutnega realnega trga dela po sektorjih (SKD) in delovnih mestih v Sloveniji z vidika potrebe po različni stopnji znanja in veščin s področja IKT
• Identifikacija in analiza sektorjev in delovnih mest v Sloveniji, ki imajo potencial, da bodo spremenjena ali nadomeščena glede na vpliv (pozitiven in negativen), ki ga lahko pričakujemo zaradi uvajanja UI v naslednjih 10 letih
• analiza potrebe znanja in kompetenc s področja UI v naslednjih 10 letih (ločeno z vidika zahtev IKT sektorja, kjer se razvija UI in ostalih sektorjev, kjer se uporablja UI) glede na predvidene zaposlitvene profile in delovna mesta po sektorjih v Sloveniji

Pričakovani rezultati, ki jih skrbno spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo mag. Jurij Dolžan, so skupaj z mejniki po fazah predstavljeni v nadaljevanju.

Pričakovani rezultati 1. faze, do 20. 11. 2022, so:

• Pregled uporabe UI in ostalih IKT tehnologij po različnih panogah ter identifikacija pozitivnih in negativnih učinkov uvajanja UI in ostalih IKT tehnologij na trg dela (teoretične in empirične ugotovitve v tujini in Sloveniji).
• Povzetek empiričnih ugotovitev o motivih, posledicah in ovirah uvajanja UI in IKT tehnologij v podjetjih v Sloveniji na ravni izbranih panog (strateški vidik in vidik človeških virov).
• Empirični pregled uporabe UI in različnih IKT tehnologij v podjetjih v Sloveniji (in primerjava za EU27).
• Empirični pregled strukture delavcev in njihovih digitalnih kompetenc na trgu dela po panogah, poklicnih skupinah in delovnih mestih v Sloveniji ter primerjava z državami članicami EU27 (metapodatki).

Pričakovani rezultati 2. faze, do 31. 3. 2023, so:

• Predstavitev teoretičnih izhodišč uvajanja UI na trg dela, njenih obstoječih in pričakovanih posledic na delovna razmerja in platformsko delo.
• Pregled literature in priprava teoretičnih izhodišč za identifikacijo potreb po novih znanjih in kompetencah.
• Opredelitev ključnih digitalnih, tehničnih, mehkih in specifičnih kompetenc za posamezno panogo.
• Analiza mednarodnih in evropskih pravnih aktov ter temeljnih dokumentov mednarodnih organizacij.
• Analiza nacionalne zakonodaje in temeljnih dokumentov.
• Analiza izbranih primerov tuje in evropske sodne prakse, zlasti glede sporov o platformskem delu.
• Identifikacija in opredelitev tveganj pri uvajanju UI v delovna razmerja in pri pojavu novih načinov dela na podlagi ekonomije na poziv.
• Identifikacija in opredelitev novih načinov dela na podlagi ekonomije na poziv ter delovnopravna analiza položaja platformskih delavcev v nacionalni zakonodaji.

Pričakovani rezultati 3. faze, do 30. 9. 2023, so:

• Identifikacija panog, kjer bo uporaba UI in ostalih novih IKT tehnologij zahtevala bistveno večje prilagoditve z vidika znanja in IKT veščin delavcev.

Pričakovani rezultati 4. faze, do 30. 6. 2024, so:

• Podrobna analiza vpliva uvajanja UI in ostalih novih IKT tehnologij na poklice.
• Analiza uporabe UI in novih IKT tehnologij v slovenskih podjetjih in vpliv na inovativnost.
• Analiza intenzivnosti investicij v IKT tehnologije v slovenskih podjetjih.
• Analiza usposabljanja v podjetjih in potreb po kompetencah po starosti in spolu.
• Analiza povpraševanja in ponudbe platformskega dela.

Pričakovani rezultati 5. faze, do 30. 9. 2024, so:

• Oblikovanje predlogov in priporočil za: 1) zakonske in druge regulatorne spremembe ter 2) politike na nacionalni, panožni in podjetniški ravni za naslavljanje priložnosti in izzivov, ki jih prinaša UI na trgu dela.
• - Izvedba zaključnih diseminacijskih aktivnosti, ki bodo sicer potekale od tretjega kvartala naprej, vendar se bodo intenzivirala v zadnjih štirih kvartalih.

Mehanizmi privabljanja tujih in vračanja domačih strokovnjakov za krepitev položaja Slovenije v globalnih trendih digitalizacije

Projekt izvaja Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje, vodja projekta je Željko Oset, od leta 2022. CRP bo trajal 24 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 30.000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 15.000 EUR, razliko, 15.000 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• Popisati in poglobljeno analizirati dejavnosti, ki jih izvajajo evropske in druge države za aktivnejše sodelovanje s strokovnjaki v tujini in pomoč pri vračanju le teh v domovino.
• Razviti več-dimenzionalni indeks, ki za vsako dejavnost oceni možnost in potrebe prenosa ter njeno prilagoditev, da se dejavnosti lahko uvede v Republiki Sloveniji.
• Uporabiti več-dimenzionalni indeks, da se opravi primerjalna analiza in analiza stroškov ter koristi na seznamu dejavnosti drugih držav z namenom oblikovanja priporočil za slovenske razmere in specifike. Opredelitev rešitev, ki bi omogočile izvedbo ustrezno prilagojenih dejavnosti v Republiki Sloveniji tako, da se omogoči njihova široka in učinkovita uporaba.
• Poglobljeno preučiti in oceniti programe na primeru države Izrael s poudarkom na digitalnem podjetništvu, industrijsko in visoko-tehnološki stroki (npr., The Israel Brain Gain Program, Back to Tech, Israeli Houses, Study in Isreal in druge programe). Poudarek je na študiju programov, ki so namenjeni privabljanju tujih strokovnjakov v Izrael in programov, ki so namenjeni podpori vračanja Izraelcev, živečih v tujini.
• Proučiti kriterije glede izvedbe programov v Izraelu in posledično ugotoviti, kakšne so dejanske potrebe, možnosti in ugodnosti za prilagoditev in prenos izbranih programov v Republiko Slovenijo.

Pričakovani rezultati, ki jih skrbno spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo mag. Samo Zorc, so skupaj z mejniki po fazah predstavljeni v nadaljevanju.

Pričakovani rezultati 1. faze, do 20. 11. 2022, so:

V internem dokumentu zbrane začasne ugotovitve pregleda obstoječe literature in virov o dejavnostih drugih (evropskih in drugih) držav za sodelovanje s (tujimi in domačimi) strokovnjaki v tujini ter za nudenje pomoči ter podpore pri vračanju domačih strokovnjakov v domovino.

Pričakovani rezultati 2. faze, do 30. 9. 2023, so:

• Zbran popis primerov praks drugih držav za sodelovanje s strokovnjaki v tujini ter za nudenje pomoči ter podpore pri vračanju domačih strokovnjakov v domovino.
• Zbrane ugotovitve poglobljene analize mehanizmov delovanja primerov dobrih praks držav za sodelovanje s strokovnjaki v tujini.
• Zbrane ugotovitve kvalitativne primerjalne analize dejavnosti držav za nudenje pomoči ter podpore pri vračanju domačih strokovnjakov v domovini.
• Razvitje uporabnega večdimenzionalnega indeksa, ki bo sposoben oceniti obstoječe dejavnosti, ki jih imajo druge države za sodelovanje s (tujimi in domačimi) strokovnjaki v tujini ter za nudenje pomoči ter podpore pri vračanju domačih strokovnjakov v domovino, v kontekstu možnosti prenosa in apliciranja v Slovenijo.

Pričakovani rezultati 3. faze, do 30. 10. 2024, so:

• Prvi rezultati uporabe večdimenzionalnega indeksa, ki bo pokazala, kako bi se posamezna dejavnost drugih držav obnesla v Sloveniji in do kakih prilagoditev bi v tem primeru moralo priti ter ocenila koristi in stroške pri tem.
• Ustvarjen seznam realističnih rešitev, ki omogočajo implementacijo v Sloveniji (skupaj s predlaganimi prilagoditvami, ki so nujno potrebne zaradi specifik slovenskega okolja).
• Zbrane ugotovitve poglobljene analize programov privabljanja tujih strokovnjakov in vračanja domačih strokovnjakov na primeru države Izrael, in sicer s poudarkom na digitalnem podjetništvu in privabljanje visokotehnoloških kadrov.
• Zbrane ugotovitve analize možnosti in priložnosti za prilagoditev in prenos izraelskih programov v Slovenijo ter njihovo prilagoditev.
• Oblikovana priporočila za Slovenijo za uvajanje in prilagoditev dejavnosti drugih (evropskih in drugih) držav, ki jih izvajajo na področju sodelovanja s (tujimi in domačimi) strokovnjaki v tujini in nudenja pomoči ter podpore pri vračanju domačih strokovnjakov v domovino.
• Oblikovana realistična priporočila za Slovenijo za potencialno implementacijo in prilagoditev izraelskih programov sodelovanja in vračanja strokovnjakov v domovino.
• Oblikovani in diseminirani zaključni rezultati v obliki različnih prispevkov.

Opredelitev okvira za zagotavljanje zaupanja javnosti v sisteme umetne inteligence in njihove uporabe

Projekt izvaja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, vodja projekta je Ivan Bratko, od leta 2022. CRP bo trajal 12 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 150000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 75000 EUR, razliko, 75000 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• določitev in analiza vpliva različnih značilnosti sistema UI kot so tehnološke značilnosti (robustnost, pojasnilnost, transparentnost, uporabljeni modeli), uporabljene metodologije razvoja (e.g. klasične, agilne, inkrementalne), obstoj ustreznih standardov in skladnost njimi, vrsta licenciranja (FLOSS, komercialne licence),ki so relevantne na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;
• določitev in analiza vpliva različnih etičnih načel in temeljnih pravic na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;
• določitev in analiza vpliva kulturnih in družbenih značilnosti kot je gospodarska stabilnost, socialna ogroženost, dostopnost do izobraževanja, dojemljivost za tveganje, ustrezna zakonodaja za zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, etc. na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;
• določitev in analiza značilnosti posameznikovega statusa kot je izobrazba, zaposlenost, starost, znanje in veščine s področja IKT, etc. na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;
• določitev okvira za analizo in spremljanje stanja zaupanja javnosti v umetno inteligenco na podlagi tehnoloških značilnosti rešitev UI, etičnih načel, družbenih in kulturnih značilnosti in značilnosti posameznikovega status.

Pričakovani rezultati, ki jih skrbno spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo mag. Samo Zorc, so skupaj z mejniki po fazah predstavljeni v nadaljevanju.

Pričakovani rezultati 1. faze so:

• Rezultat R1: Pisno poročilo: Pregled literature o stanju metod za doseganje razložljivosti in nepristranskosti, ocena trenutnega stanja uspešnosti teh metod in kritična analiza, pomen za zaupanje v UI, ocena perspektiv, priporočila.

Pričakovani rezultati 2. faze so:

• Rezultat R2A: Pisno poročilo: Pregled po literaturi stanja avtomatskega generiranja neresnic in širjenja škodljivih vsebin po družbenih medijih
• Rezultat R2B: Prototipni sistem za uporabo baze AI incidents za analizo gornjih vprašanj, pisno poročilo o rezultatih analize incidentov in priporočila
• Rezultat R2C: Pisno poročilo: Občutljivi vidiki uporabe velikih jezikovnih modelov (netransparentno avtorstvo, plagiatorstvo, zaupanje v avtomatsko generirani software)

Pričakovani rezultati 3. faze so:

• Rezultat R3A: Pisno poročilo o sistemu za avtomatsko spremljanje percepcije umetne inteligence z analizo za UI relevantnih poizvedb spletnih uporabnikov, objav na družbenih medijih (Twitter), objav v glavnih medijih (podatki iz Event Registry) in spletnih anket (pisno poročilo o razvoju in delovanju sistema)
• Rezultat R3B: Spletna stran sistema za avtomatsko sprotno spremljanje percepcije umetne inteligence

Pričakovani rezultati 4. faze so:

• Rezultat R4: Programska oprema za demonstracijo in prikaz delovanja tehnik, ki naslavljajo vprašanja pravičnosti v strojnem učenju (realizirano kot razširitev sistema Orange, programska oprema dostopna na repozitoriju GitHub)

Pričakovani rezultati 5. faze so:

• Rezultat R5: Zbirka primerov uporabe tehnik za naslavljanje pravičnosti (podatki in primeri  uporabe objavljeni na spletni strani sistema Orange)

Pričakovani rezultati 6. faze so:

• Rezultat R6: Zbirka primerov uporabe tehnik razložljive umetne inteligence (podatki in primeri uporabe skupaj z delotoki, objavljeno na spletni strani sistema Orange)

Pričakovani rezultati 7. faze so:

• Rezultat R7: Izobraževalna gradiva na področju pravičnosti in razložljivosti (objava na spletnih straneh sistema Orange, objava pripadajočih video gradiv na spletu http:. . youtube.com. orangedatamining)

Pričakovani rezultati 8. faze so:

• Rezultat R8: Pisno poročilo: Analiza podatkov iz anket o pravičnosti in razložljivosti s programskim sistemom Orange.

Pouk s ščepcem umetne inteligence

Projekt izvaja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, vodja projekta je Janez Demšar, od leta 2022. CRP bo trajal 24 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 200000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 100000 EUR, razliko, 100000 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• identifikacija predmetov (min 10) za osnovno in/ali srednjo šolo, kjer za predavanje, predstavitev oziroma ponazoritev učne snovi lahko učinkovito uporabimo umetno inteligenco
• priprava konkretne predstavitve učne vsebine za izbrane predmete z uporabo UI za opredeljene predmete
• pilotska izvedba delavnic/izobraževanja s pripravljenimi učnimi vsebinami – vsaj 5 pilotskih izvedb za vsako pripravljeno učna vsebina za vsak izbrani predmet
• analiza učinka in odziva učencev na izvedene delavnice in uporabo UI

Pričakovani rezultati, ki jih skrbno spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo dr. Polonca Blaznik, so skupaj z mejniki po fazah predstavljeni v nadaljevanju.

Pričakovani rezultati 1. faze, do 31. 11. 2022, so:

Gradivo za izvedbo aktivnosti, ki vključujejo koncepte UI v poučevanje različnih predmetov. Oblikovali bomo učne situacije za vsaj deset različnih osnovno- in srednješolskih predmetov, v katerih učenci oz. dijaki usvajajo šolsko snov tako, da si pri tem pomagajo z metodami umetne inteligence. Gradivo vključuje priprave za učitelje s strukturiranim potekom učne ure ter učne liste ali vaje za učence, potrebne podatke oz. povezave nanje in primer predvidenega postopka njihove analize in modeliranja. Vsa gradiva bodo objavljena na spletni strani projekta, dostop do gradiv pa bo prost.

Pričakovani rezultati 2. faze, do 31. 3. 2023, so:

• Oblikovanje skupnosti učiteljev in priprava spletnega okolja za izmenjavo izkušenj in materialov.

Uporabili bomo obstoječo infrastrukturo, ki jo za potrebe slovenskih šol vzdržuje Arnes in so je učitelji vajeni. Učitelji bodo lahko objavljali lastne aktivnosti, iskali predloge, postavljali vprašanja in dajali povratne informacije.

Pričakovani rezultati 3. faze, do 31. 8. 2023, so:

• Gradivo za usposabljanje učiteljev. Priročnik (“Umetna inteligenca za učitelje”) bo opisoval metode umetne inteligence, ki so uporabne pri poučevanju različnih šolskih predmetov s poudarkom na konceptih in intuitivnem razumevanju. Priročnik bo primeren tako za uporabo na delavnicah kot za samoizobraževanje.

Priročnik bo objavljen na spletni strani in bo prosto dostopen.

Pričakovani rezultati 4. faze, do 30. 9. 2023, so:

• Različica programa Orange, namenjena za uporabo v šolah. Različica bo vsebovala zožen nabor gradnikov, primeren za poučevanje in bo prevedena v slovenščino. Prav tako bodo prevedeni in prirejeni vzorčni podatki, ki so priloženi programu. Povezava bo objavljena na spletni strani projekta, program pa bo na voljo na spletnih straneh programa Orange

Pričakovani rezultati 6. faze, do 31. 3. 2024, so:

• Priporočila za poučevanje podatkovne analitike in umetne inteligence v osnovni in srednji šol.

Pričakovani rezultati 7. faze, do 31. 7. 2024, so:

• Vrednotenje aktivnosti: evalvacijsko poročilo o učinkih projektnega načina dela in problemskega spoznavanja pristopov umetne inteligence na motiviranost učencev, razvijanje njihovih kompetenc in poznavanja elementov oz. konceptov AI.

Pričakovani rezultati 8. faze, do 31. 8. 2024, so:

• Poskusna izvedba aktivnosti z refleksijo. Vsaj deset preizkušenih aktivnosti, ki bodo poskusno izvedene v okviru rednega pouka in objavljene skupaj z refleksijo učiteljev, učencev in strokovnjakov za AI.
• Repozitorij z zbirkami podatkov za poučevanje različnih predmetov. Poleg podatkov, potrebnih za izvajanje aktivnosti, razvitih v okviru projekta, bomo zbirali tudi različne druge podatke, potencialno primerna za pouk, za katere (še) ne bo definiranih specifičnih učnih situacij. Repozitorij bo začel nastajati v okviru projekta, aktiven pa bo tudi po koncu. Podatke bo prispevala projektna skupina in učitelji, pri čemer pa bomo poskrbeli, da bodo ustrezne kvalitete, prevedeni v slovenščino in pripravljeni za neposreden uvoz v Orange.

Povezava bo objavljena na spletni strani projekta, repozitorij pa bomo gostili na infrastrukturi fakultete.

Digitalna preobrazba slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi

Projekt izvaja Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje, vodja projekta je Dejan Valentinčič, od leta 2022. CRP bo trajal 24 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 30000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 15000 EUR, razliko, 15000 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• Popisati, analizirati in oceniti stanje uporabe informacijske tehnologije, digitalizacije in družbenih omrežij slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi.
• Ugotoviti, kako društva in organizacije vidijo in uporabljajo informacijsko tehnologijo. Ugotoviti, v kolikšnem obsegu organizacije uporabljajo digitalna orodja za promocijo svojih dejavnosti, dogodkov in prostorov ter za komunikacijo med člani in informiranje ter doseg splošne javnosti.
• Identificirati in analizirati dejavnike krepitve oziroma slabitve izseljenskih dejavnosti v procesu digitalne preobrazbe. Opredeliti učinke digitalizacije na obseg, interes in potencial dejavnosti slovenskih izseljencev, ki živijo v Severni Ameriki.
• Analizirati možnosti za digitalizacijo kulturne dediščine. Poudarek je na pregledu stanja (n.pr., digitalizacija arhivov, spletna predstavitev skupnosti in zgodovine organizacije) in oblikovanju smernic za arhiviranje in krepitev slovenske izseljenske dejavnosti v skladu s trendi digitalnega razvoja.

Pričakovani rezultati, ki jih skrbno spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo, so izvedena usposabljanja za učitelje.

Usposabljanja bodo zajemala razlago ključnih konceptov umetne inteligence (na primer, gručenje, klasifikacija, projekcije, vložitve).

Pričakujemo:

• 50 usposobljenih učiteljev, ki bodo zmožni načrtovati učne situacije z uporabo AI ter jih smiselno implementirati v obstoječe učne načrte različnih predmetov. 
• Razvito 24-urno usposabljanje učiteljev z gradivi in aktivnostmi, ki bo usklajeno in izboljšano s povratno informacijo učiteljev udeležencev.

Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi

Projekt izvaja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Vodja projekta je prof. dr. Tanja Oblak Črnič. Projekt poteka od leta 2023 in bo trajal 24 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 150.000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 75.000 EUR, razliko, 75.000 EUR, pa zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• Popisati in poglobljeno analizirati potrebe, ki jih imajo mladi na področju digitalnih kompetenc. Osredotočiti se predvsem na področja/kompetence, ki jih primanjkuje.
• Analizirati dobre prakse za krepitev digitalnih kompetenc med mladimi iz tujine ter preučiti možnost uporabe »dobrih praks« in potrebe prenosa ter prilagoditev, da se podobne aktivnosti v zvezi z omenjeno problematiko lahko uvede tudi v Republiki Sloveniji.
• Opredelitev rešitev, ki bi omogočile izvedbo ustrezno prilagojenih dejavnosti v Republiki Sloveniji tako, da se omogoči njihova široka in učinkovita uporaba.
• Predlogi ukrepov, ki bi kar najbolj učinkovito naslavljali mlade, da bi v tej populaciji zmanjšali digitalni razkorak.

Pričakovane rezultate spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo, to je Petra Kovačec.

Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov

Projekt izvaja Mirovni inštitut. Vodja projekta je dr. Veronika Bajt. Projekt poteka od leta 2023 in bo trajal 18 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 150.000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 75.000 EUR, razliko, 75.000 EUR, pa zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• Popisati in poglobljeno analizirati dejavnosti, ki jih izvajajo evropske in druge države na področju ozaveščanja »Kaj pomeni sovražni govor?« in »Kaj pomenijo dezinformacije?«
• Analizirati dejansko stanje na terenu; ali ljudje prepoznajo razlike med različnimi oblikami dezinformacij in ali razumejo, kaj dejansko pomeni sovražni govor.
• Razviti več-dimenzionalni indeks, ki opredeli možnost uporabe »dobrih praks« in oceniti možnost in potrebe prenosa ter njeno prilagoditev, da se podobne aktivnosti v zvezi z omenjeno problematiko lahko uvede v Republiki Sloveniji.
• Uporabiti več-dimenzionalni indeks, da se opravi primerjalna analiza in analiza stroškov ter koristi na seznamu dejavnosti drugih držav z namenom oblikovanja priporočil za slovenske razmere in specifike. Opredelitev rešitev, ki bi omogočile izvedbo ustrezno prilagojenih dejavnosti v Republiki Sloveniji tako, da se omogoči njihova široka in učinkovita uporaba.
• Predlogi ukrepov, ki bi pomagali v boju proti dezinformacijam in sovražnemu govoru.

Pričakovane rezultate s spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo, to je Petra Kovačec.

Razvoj metodologije in spletne rešitve za vrednotenje zrelosti in spodbujanje uporabe odprtih podatkov v slovenskem gospodarstvu

Projekt izvaja Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, vodja projekta je Mirjana Kljajić Borštnar, od leta 2023. CRP bo trajal 18 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 150.000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 75.000 EUR, razliko, 75.000 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• natančno analizirati stanje slovenskega gospodarstva z vidika poznavanja in uporabe koncepta odprtih podatkov,
• pripraviti načrt spodbujanja gospodarskih družb za uporabo razpoložljivih odprtih podatkov in ponujanje lastnih virov v obliki odprtih podatkov,
• zasnovati in izvesti izobraževalne seminarje na temo odprtih podatkov za ključne deležnike iz gospodarstva,
• razviti metodologijo za (samo-)vrednotenje stopnje zrelosti podjetja glede odprtih podatkov, in
• pripraviti spletno rešitev z vsebinami za spodbujanje implementacije konceptov odprtih podatkov v podjetjih in možnostjo izvedbe samo-vrednotenja.

Pričakovani rezultate skrbno spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo mag. Aleš Veršič.

Izdelava metodologije za določanje kakovosti podatkov ter ocena kakovosti posameznih podatkovnih zbirk na nacionalnem portalu odprtih podatkov Slovenije - portalu OPSI

Projekt izvaja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, vodja projekta je Matevž Pesek, od leta 2023. CRP bo trajal 24 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 150.000 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 75.000 EUR, razliko, 75.000 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Cilji, ki jih želimo s projektom doseči so:

• Izdelana analiza stanja objavljenih podatkovnih zbirk na portalu OPSI (uporabnost podatkov, priljubljenost zbirke podatkov itd.)
• Izdelana metodologija za opredelitev kakovosti objavljenih podatkovnih zbirk podatkov Pri izdelavi metodologije se uporabijo standardi za merjenje kakovosti zbirk podatkov (ISO, itd):
• Izdelan pregled objavljenih podatkovnih zbirk na portalu OPSI (podatkovne zbirke ustrezno uvrstiti (rangirati) v določene kakovostne razrede po izdelani metodologiji).
• Izdelano orodje za podporo pri potrjevanju objave zbirk na portalu OPSI (npr: mehanizmi za avtomatsko preverbo kakovosti podatkov).

Pričakovane rezultate spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo mag. Aleš Veršič.

NOPSI: Normativna in Organizacijska analiza področja odprtih Podatkov v Sloveniji

Projekt izvaja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, vodja projekta je Tina Jukić, od leta 2023. CRP bo trajal 18 mesecev. Skupna vrednost projekta znaša 149.830 EUR, od tega Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 74.915 EUR, razliko, 74.915 EUR zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Pričakovane rezultate spremlja vsebinski spremljevalec Ministrstva za digitalno preobrazbo mag. Aleš Veršič.