Sladkorna bolezen tipa 2 odkrijemo praviloma po štiridesetem letu starosti, največ okoli 55. leta, po 65. letu pa manj. Ocenjujejo, da je na svetu okrog 415 milijonov odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo, od tega jih ima več kot 90 % sladkorno bolezen tipa 2. Slovenija ima podobno pojavnost SB tipa 2 kot sosednje države.

Klinično sliko sladkorne bolezni sestavljajo znaki, ki se kažejo s pogostim odvajanjem urina, nočnim uriniranjem, stalno žejo in občutkom suhih ust ter z utrujenostjo in hujšanjem.

Sladkorna bolezen tipa 2 je včasih prisotna že več let ali celo desetletje, preden jo odkrijejo. Pri več kot tretjini bolnikov pride že vsaj do enega zapleta, predno se postavi diagnoza, zato je smiselno zgodnje odkrivanje bolezni in čim prejšnje zdravljenje.

Kronični zapleti sladkorne bolezeni tipa 2 se kažejo kot pospešen proces ateroskleroze z večjo ogroženostjo za bolezni srca in ožilja. Poškoduje drobno žilje, zaradi česar pride do ledvične bolezni s postopnim odpovedovanjem ledvic, okvare očesnega ozadja, ki vodi v slepoto in okvare živčevja. Okvara živčevja je najpogostejši kronični zaplet sladkorne bolezni in se kaže z izgubljenim ali oslabljenim občutkom za dotik, bolečino in temperaturo, po drugi strani pa z napredujočimi bolečinami, kot so mravljinčenje, mrazenje, zbadanje, pekoče bolečine, nemirne noge in krči. Zaradi zmanjšanja in izgube moči v mišicah nog pride do deformacije stopala, zato na mestih večjih obremenitev lahko zaradi mehaničnega pritiska nastanejo razjede. Med najhujšimi zapleti sladkorne bolezni sta odmiranje tkiva in izguba okončine. Prizadeto je tudi živčevje, ki vpliva na prilagajanje na svetlobo in temo, motnje erekcije, pojav nočnih drisk in drugo.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije gre čezmerni telesni masi (ITM≥25) pripisati od 65 % do 80 % novih primerov sladkorne bolezni tipa 2, sicer pa je možnost razvoja sladkorne bolezni tipa 2 povezana s celo paleto dejavnikov tveganja, kot so genetska dispozicija, družinska anamneza, etnična pripadnost (predvsem  Azijci,  Afričani, črna rasa, različne manjšine), starost nad 45 let, debelost, velik obseg pasu, povišane maščobe v krvi, zvišan krvni tlak in pretežno sedeč način življenja oziroma pomanjkanje fizične aktivnosti. Dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tip 2 je tudi predhodna nosečnostna sladkorna bolezen, rojstvo novorojenca težkega nad 4,5 kg in prisotnost sladkorne bolezni v ožjem družinskem krogu, prav tako pa tudi motena toleranca za glukozo ali povečane vrednosti krvnega sladkorja na tešče. Sladkorna bolezen je torej posledica interakcij med dejavniki okolja in genetskimi dejavniki .

Viri

Zdravstveni statistični letopis Slovenije. NIJZ. 2018. Dostopno 5.8. 2020 z naslednje spletne strani: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2018/2.4.4_sladkorna_bolezen_2018.pdf

Košnik M,  Štajer D. Interna medicina. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo, 2018

Ezdravje. Pot do zdravega življenja. Sladkorna bolezen.   Dostopno 5.8. 2020 z naslednje spletne strani:   https://www.ezdravje.com/srce-in-zilje/druge-bolezni-srca-in-zilja/sladkorna-bolezen/?s=3

Stevens, J. W., Khunti, K., Harvey, R., Johnson, M., Preston, L., Buckley Woods, H., in drugi. (15. julij 2014). Diabetes research and clinical practice. Preventing the progression to Type 2 diabetes mellitus in adults at high risk: A systematic review and network meta- analysis of lifestyle, pharmacological and surgical interventions, str. 320-331.

E-zdravje. (9.. julij 2013). Pot do zdravega življenja. Prevzeto 28. februar 2015 iz Obvladati sladkorno bolezen: http://www.ezdravje.com/novice/srce-in-zilje/obvladati-sladkorno- bolezen/4678/

Kavčič Ž. Sladkorna bolezen. Fidimed.  Dostopno 5.8. 2020 z naslednje spletne strani:   https://fidimed.si/strokovni-clanki/sladkorna-bolezen

Tabak, G. A., Herder, C., Rathmann, W., Brunner, J. E., & Kivimaki, M. (2012). Prediabetes: a high-risk state for diabetes development. Lancet , 2279–2290.

Kovačević R, Turčin R, Blažinčić H, Pajnkihar M, Mlinar Reljić n, Kegl B et al. Ocena tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 na podlagi napovednih modelov. Poročilo v okviru projekta. Maribor, 2015.Dostopno 8.9.2020 z naslednje spletne strani: http://optimist2.fzv.um.si/porocila/p2.pdf