Možganska kap
Po podatkih SZO vsako leto utrpi možgansko kap 15 milijonov ljudi, od tega zaradi posledic možganske kapi umre 5,7 milijonov ljudi, kar predstavlja 9 % vseh smrti, tretjina bolnikov pa ima zdravstvene posledice težje stopnje. Tako je možganska kap drugi najpogostejši vzrok smrti in pogost vzrok invalidnosti, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti in obeh spolov. Vendar pa po celem svetu najpogosteje doleti osebe, starejše od 65 let.
V Evropi je pojavnost možganske kapi izrazito raznolika med posameznimi državami, od 101,1 do 239,3 primerov /1000.000 prebivalcev pri moških in od 63,0 do 158,7 /100.000 pri ženskah (3). Vsako leto približno 1,1, milijona Evropejcev utrpi možgansko kap. V Sloveniji prizadene vsaj 1,2 % populacije v starosti 25 – 64 let in 4,2 % ljudi v starosti 65 – 74 let, kar je približno 4400 ljudi letno, od tega jih letno umre 2100. Med preživelimi je vsaj ena polovica trajno onesposobljenih, zaradi česar ta bolezen pomeni v svetu in pri nas prvi vzrok zmanjšane gibalne, vedenjske, govorne in socialne zmožnosti.
Najpogosteje so dejavniki tveganja povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povečan holesterol, srčna bolezen (atrijska fibrilacija, srčni infarkt in umetne srčne zaklopke) in nezdrav način življenja, kot je kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost in pomanjkanje telesne aktivnosti. Dejavniki tveganja, ki so prav tako pomembni, a na njih ne moremo vplivati, so starost, spol in dedna nagnjenost.
Ločimo ishemično možgansko kap (v cca 80 % primerov), ki nastane zaradi zapore možganske arterije s krvnim strdkom in hemoragično možgansko kap (20 %, od tega 15 % znotraj možganska krvavitev in 5 % subarahnoidalna krvavitev). Znaki ob pojavu možganske kapi so odvisni od lokacije in obsežnosti okvare možganskega tkiva. Pojavijo se naslednji znaki: motnje vida, izpadi v vidnem polju, dvojni vid, težave pri govoru, asimetrična obrazna mimika, motnje v gibanju ali motnje v občutljivosti roke, noge ali ene strani telesa, motnje koordinacije gibov, nestabilnost pri hoji, trenutna zmedenost.
Če je prizadeta leva polovica možganov, so posledice vidne na desni polovici telesa in obratno. Pri krvavitvah je potek veliko hujši, boleč in neprijeten. Pri krvavitvi na površini možganov pacient začuti nenadno, ostro bolečino v glavi. Pojavijo se enaki znaki kot pri meningitisu: hud, skorajda neznosen glavobol, trd tilnik, bruhanje in splošno slabo stanje. Znotraj možganske krvavitve so klinični znaki podobni: glavobol, bruhanje, motnje zavesti, lahko tudi epileptični napadi, dodatno pa se pojavi še ohromelost polovice telesa.
Bolezen najpogosteje diagnosticiramo z različnimi slikovnimi preiskavami (CT, MR, rentgenski prikaz žilja). Najuspešnejše zdravljenje možganske kapi je takojšnja zdravniška pomoč.
Viri:
Donnan GA, Fisher M, Macleod M,Davis SM. Stroke. Lancet 2008; 371: 1612-23
Klanjšček G. Obravnava bolnika z akutno možgansko kapjo. Farm vestn.2015, 66. Dostopno 11.8. 2020 na naslednji spletni strani: http://www.sfd.si/uploads/datoteke/klanjek.pdf
Sinur M. Telesna aktivnost po možganski kapi. Diplomska naloga. Ljubljana, 2013. Dostopno 6. 8. 2020 na naslednji spletni strani: https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22053180SinurMatej.pdf
Strgar Hladnik M, Združenje zdravnikov družinske medicine. Možganska kap. Dostopno 4.8.2020 na naslednji spletni strani: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/IV-31.pdf
Šleb J. Epidemiologija možganskih bolezni. In: Žvan B, Zaletel M, eds. Akutna možganska kap V: Učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni; 2010, p.25-32
The Atlas of heart disease and stroke, WHO 2004. http://www.who.int/cardiovascular_diseases/en/cvd_atlas_15_burden_stroke.pdf (Mackay J, Mensah G: The Atlas of Heart Disease and Stroke. Geneva, Switzerland, WHO 2004
Truelsen T, Piechowski-Jozwiak B, Bonita R,et al. Stroke incidence and prevalence in Europe: a review of available data. Eur J Neurol Zdravstveni statistični letopis. NIJZ. 2018. Dostopno 6.8. 2020 z naslednje spletne strani: 2006;13: 581–98Z