Rak dojk predstavlja med vsemi raki v svetovnem merilu pri ženskah, tako po vzroku umrljivosti kot obolevnosti, največje breme bolezni. Ogroženost za raka dojk je v grobem odvisna od razvitosti države, a pojavnost narašča tako v razvitih državah, kot v državah v razvoju. V Evropi ogroženost pada od severa proti jugu ter od zahoda proti vzhodu. Tudi v Sloveniji pojavnost pada od zahoda proti vzhodu države. Slovenija se glede na umrljivost zaradi raka dojk, med evropskimi državami, uvršča v sredino, saj je primerljiva z razvitimi državami. Pojavnost raka na dojki z leti narašča.

Klinična slika raka dojk je enako kot bolezen sama, zelo raznolika. Glede na celični pregled tumorjev delimo raka dojk  najprej v dve veliki skupini: karcinome (epitelijske tumorje) in sarkome. Daleč največji delež med vsemi malignimi tumorji dojk zavzemajo karcinomi, ki ji delimo še v neinvazivne in invazivne rake dojk. Neinvazivni rak dojk, nima izraženih dveh temeljnih značilnosti epitelijskih rakov – sposobnosti preboja bazalne membrane in ustvarjanja zasevkov v oddaljenih tkivih. V veliki večini primerov nima klinične slike. Skoraj vedno ga odkrijemo s slikovno diagnostiko, predvsem mamografijo. Za invazivne rake je značilna lokalna rast in sposobnost zasevanja. Rak dojk zaseva preko limfe v področne bezgavke (pazdušne, ob notranji prsni arteriji in v nadključnični kotanji). Preko krvi najpogosteje zaseva v pljuča, jetra, kosti in možgane. Klinična slika je odvisna od velikosti primarnega tumorja, zasevanja v bezgavke, vraščanja v okolne strukture in zasevkov v oddaljene organe.

Številnim razlogom za pogosto zbolevanje se v naši civilizaciji ni mogoče izogniti, zato so upravičena predvidevanja, da bo rak dojk pogosta bolezen tudi v prihodnje. Dokazano pomembni nevarnostni dejavniki, ki so povezani z večjim zbolevanjem za rakom dojk so: demografski dejavniki (spol, starost, zemljepisna lega), dejavniki materinstva (zgodnja menarha, pozna mena, starost nad 30 let ob prvem porodu, nerodnost, majhno število otrok, opustitev dojenja), eksogeni hormoni (oralna kontracepcija, hormonsko nadomestno zdravljenje), življenjski slog (alkohol, prehrana z nasičenimi maščobnimi kislinami, debelost), ionizirajoče sevanje, mamografska nepreglednost dojk, višja telesna višina in seveda dednost.

VIRI

Državni program obvladovanje raka. Breme raka v Sloveniji [internet]. 2020 [citirano 11.8.2020]. Dostopno na:http://www.dpor.si/o-raku/breme-raka-v-sloveniji.

Ginsburg O, Bray F, Coleman MP, Vanderpuye V, Eniu A, Kotha SR, et al. The global burden of women’s cancers: a grand challenge in global health. The Lancet. 2017 Feb;389(10071):847-60.

Global Burden of Disease Cancer Collaborators. Global, regional and national cancer incidence, mortality, years of life lost, years lived with disability, and disability-adjusted life-years for 29 cancer groups, 1990 to 2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study. JAMA Oncol. 2018 Nov;4(11):1553-68.

Sankaranarayanan R, Swaminathan R, Brenner H, Chen K, Chia KS, Chen JG, et al. Cancer survival in Africa, Asia, and Central America: a population-based study. Lancet Oncol. 2010 Feb;11(2):165-73.

Sharma R. Breast cancer incidence, mortality and mortality-to-incidence ratio (MIR) are associated with human development, 1990–2016: evidence from Global Burden of Disease Study 2016. Breast Cancer. 2019 Jul;26(4):428-45.

World Health Organization. International agency for research on cancer: Breast. Globocan 2018 [internet]. 2019 [citirano 10.8.2020]. Dostopno na: https://gco.iarc.fr/today/fact-sheets-cancers.

Zadnik V, Žagar T. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana [internet]. 2020 [citirano 20.8.2020]. Dostopno na: http://www.slora.si/osnovni-podatki-o-posameznem-raku2.

Žgajnar J. Rak dojk. In: Strojan P, Hočevar M, ur. Onkologija: učbenik za študente medicine. 1. izdaja. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, april 2018:508-19.