Bolezen je sprva omejena samo na tkiva prostate. Z rastjo tumor začne pritiskati na sečnico in povzročati težave pri odvajanju urina. Rakasto tkivo lahko prerašča tudi sosednje organe. Posledica je moten odtok urina iz ledvic v sečni mehur in slabšanje delovanja ledvic. Ob napredovani bolezni, bolniki lahko opazijo krvav urin, lahko pa je rak prostate tudi vzrok za prisotnost krvi v semenski tekočini.

Za bolezen, ki je tako pogosta kot rak prostate, je znano razmeroma malo dejavnikov tveganja. Najpogosteje se kot dejavnik tveganja predstavlja starost, saj je rak prostate redko obolenje moških mlajših od petdeset let. V Evropi je le 25 % teh rakov odkritih pred 65. letom.

Izrazita je tudi rasna variacija. Afriški črnci v Ameriki imajo 58 % večjo pojavnost bolezni in 144 % večjo umrljivost v primerjavi z belci evropskega porekla, najredkeje pa se to obolenje pojavlja pri prebivalcih Azije.

Približno 9 % bolnikov z rakom prostate ima dedno obliko raka in v primerjavi s splošno populacijo zbolijo 6 – 7 let prej. Relativno tveganje za nastanek raka prostate je lahko tudi družinska anamneza. Številni dejavniki okolja, ki bi lahko imeli pomembno vlogo pri nastanku bolezni so še del proučevanj.

Zaenkrat učinkoviti zaščitni dejavniki niso poznani. Spremembe življenjskega sloga, kot so opustitev kajenja, telesna aktivnost in uravnavanje telesne teže, ponujajo možnosti za zmanjšanje tveganja za nastanek raka prostate.