Srčno popuščanje je ena od vodilnih kroničnih bolezni, ki po ocenah v svetovnem merilu prizadene 26 milijonov ljudi. Po ocenah Evropskega združenja za srčno popuščanje, samo v Evropi na novo vsako leto diagnosticirajo 3,6 milijona bolnikov s srčnim popuščanjem. Podatki o pojavnosti in razširjenosti se v literaturi predvsem zaradi uporabe različnih sklopov diagnostičnih meril zelo razlikujejo. V razvitih državah je splošna razširjenost srčnega popuščanja ocenjena na 1-2 % in narašča s starostjo na več kot 10 % pri starejših od 85 let, medtem ko se srčno popuščanje pri mlajših pojavlja izjemno redko. Tveganje za srčno popuščanje pri starosti 55 let je 33 % za moške in 28 % za ženske . Dolgoročna prognoza srčnega popuščanja je slaba. Skoraj 50 % bolnikov s to diagnozo umre v štirih letih.

Srčno popuščanje opredelimo kot stanje, pri katerem srce ne more zagotoviti zadostnega minutnega srčnega iztisa glede na trenutne presnovne potrebe v organizmu ali pa ga lahko zagotovi le ob povišanih polnilnih tlakih in/ali povišani srčni frekvenci. Opredelimo ga kot skup simptomov in znakov ki jih povzročijo povišani polnilni tlaki in/ali nezadostna tkivna prekrvavitev.

Posledice zmanjšanega minutnega srčnega iztisa so hitra utrujenost, spremenjena zavest, uriniranje ponoči (nikturija) in periferna cianoza. Pri akutnem srčnem popuščanju simptomi in znaki nastanejo ali pa se močno poslabšajo v nekaj urah ali dneh ter zahtevajo nujno zdravljenje. Najpogostejši vzrok akutnega srčnega popuščanja je koronarna bolezen s posledično miokardno ishemijo in srčnim infarktom. Lahko je posledica akutne, novo nastale bolezni ali nenadnega in hudega poslabšanja kronične srčne bolezni. Razvije se v kratkem času, zato se organizem nanj prilagodi le deloma. Simptomi in znaki so zato močneje izraženi, pojavijo se pri manjši stopnji okvare delovanja srca kot pri kroničnem popuščanju. Pri hudih oblikah akutnega srčnega popuščanja se pojavijo podobni zanki, kot pri sepsi ali poškodbah, ko pride do sistemskega vnetnega odgovora z močno povišanimi vrednostmi posrednikov vnetnega odziva.

Kronično srčno popuščanje pa je bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam drugih organov in tkiv brez stalne aktivacije kompenzatornih mehanizmov.

Ugotovljeno je, da številni dejavniki tveganja, kot so ishemična bolezen srca, povišan krvni pritisk, kajenje, debelost, atrijska fibrilacija, diabetes in tahikardija (hitro bitje srca) med drugim zelo dobro napovedujejo pojavnost kot tudi resnost poteka srčnega popuščanja. Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje teh dejavnikov lahko potencialno prepreči ali odloži razvoj bolezni pri odraslih ali zmanjša bolnišnično zdravljenje. Tveganje za srčno popuščanje je še posebej veliko pri koronarni bolezni in sladkorni bolezni, zato je potrebno izpostaviti, da so preprečevanje srčno-žilnih bolezni, spreminjanje in /ali vzdrževanje zdravega načina življenja ter uporaba ustreznih zdravil najboljše in najučinkovitejše strategije za nadzor naraščajočega zdravstvenega, socialnega in gospodarskega bremena srčnega popuščanja. V primerjavi z drugimi večjimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, vnetje v sklepih (artritis) in povišan krvni pritisk, ima srčno popšuščanje največji negativni vpliv na kakovost življenja. V zadnjih tridesetih letih na dokazih temelječi podatki kljub vsemu napovedujejo, da postaja srčno popuščanje bolezen, ki jo bo mogoče preprečiti in ozdraviti.

VIRI

Bleumink GS, Knetsch AM, Sturkenboom MCJM, Straus SMJM, Hofman A, Deckers JW, et al. Quantifying the heart failure epidemic: prevalence, incidence rate, lifetime risk and prognosis of heart failure The Rotterdam Study. Eur Heart J. 2004 Sep;25(18):1614-9.

Braunwald E. Heart failure. JACC Heart Fail.  2013 Feb;1(1):1-20.

Bui AL, Horwich TB, Fonarow GC. Epidemiology and risk profile of heart failure. Nat Rev Cardiol. 2011 Jan;8(1):30-41.

Goyal A, Norton CR, Thomas TN, Davis RL, Butler J, Ashok V, et al. Predictors of incident heart failure in a large insured population a one million person-year follow-up study. Circ Heart Fail. 2010 Nov;3(6):698-705.

Lopez-Sendòn J. The heart failure epidemic. Medicographia. 2011;33:363-9.

McMurray JJ, Petrie MC, Murdoch DR, Davie AP. Clinical epidemiology of heart failure: public and private health burden. Eur Heart J. 1998 Dec;19 Suppl P:P9-16.

Ponikowski P, Anker SD, AlHabib KF, Cowie MR, Force TL, Hu S, et al. Heart failure: preventing disease and death worldwide. ESC Heart Fail. 2014 Sep;1(1):4-25.

Ponikowski P, Voors AA, Anker SD, Bueno H, Cleland JGF, Coats AJS, et al. 2016 ESC Guidelines for the diagnosis and treatment of acute and chronic heart failure: The Task Force for the diagnosis and treatment of acute and chronic heart failure of the European Society of Cardiology (ESC). Developed with the special contribution of the Heart Failure Association (HFA) of the ESC. Eur J Heart Fail. 2016 Aug;18(8):891-975.

Vrtovec B, Voga G, Zupan I. Srčno popuščanje. In: Košnik M, Štajer D, ur. Interna medicina. Peta izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo: Buča; 2018. p. 176-89.