Opis pravic

Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe, ki je bil po oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, uvrščen v 4. ali 5. kategorijo in zato prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek in je vključen v obvezna socialna zavarovanja.

Pravica do oskrbovalca družinskega člana se izvaja od 1. januarja 2024 dalje.

Vsak upravičenec, ki izbere to obliko dolgotrajne oskrbe bo od 1. 7. 2025 lahko upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.

Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:

• je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
• je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
• iz kazenske evidence izhaja, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
• ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana.

Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati predvidene naloge, zapustiti trg dela. Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana pa mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana nastopiti delovno razmerje s polovičnim delovnim časom. Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu.

Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo upravičencu skladno z osebnim načrtom, v zvezi z opravljanjem teh nalog pa mesečno poroča koordinatorju dolgotrajne oskrbe. Poročilo vsebuje najmanj seznam opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe in zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem dolgotrajne oskrbe in način ukrepanja.

Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do:

• delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2 oz. 1,8 kratnik minimalne plače, če skrbi za dva upravičenca);
• vključitve v obvezna socialna zavarovanja;
• načrtovane odsotnosti (21 dni na leto) in
• usposabljanja in strokovnega svetovanja.
  
  

Uporabnik, ki ima oskrbovalca družinskega člana, pa je lahko vključen tudi v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, koristi pa lahko tudi plačljivo storitev socialnega servisa.

Dolgotrajna oskrba na domu je nedenarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja na domu uporabnika. To pomeni, da uporabnik na svojem lastnem domu prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Dolgotrajna oskrba na domu se bo izvajala od 1. julija 2025 dalje.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.

Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe je določen v urah. Za 1. kategorijo velja 20 ur, za 2. kategorijo 40 ur, za 3. kategorijo 60 ur, za 4. kategorijo 80 ur in za 5. kategorijo 110 ur mesečno. Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji 12 ur, v 2. kategoriji 24 ur, v 3. kategoriji 48 ur, v 4. kategoriji 30 ur in v 5. kategoriji 24 ur letno.

Storitve dolgotrajne oskrbe na domu in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (po 1. januarju 2028 bo potencialno prišlo do uvedbe doplačila v višini 10 oz. 20 %). Pravica do storitev e-oskrbe bo sofinancirana v višini 25 eurov mesečno na posameznega uporabnika od 1. januarju 2028 (oziroma v višini 31 evrov do 31. decembru 2027). Uporabniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 eurov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva.

Dolgotrajna oskrba na domu se lahko kombinira z dnevno dolgotrajno oskrbo. Kadar se odločimo za kombinacijo, velja, da lahko uporabnik v dnevni obliki dolgotrajne oskrbe prejme mesečno 7 ur (1 kategorija, 14 ur (2. kategorija), 21 ur (3. kategorija), 27 ur (4. kategorija) ali 37 ur (5. kategorija)) storitev dolgotrajne oskrbe, nato pa se mu število ur, ki jih prejme v oskrbi na domu odšteje od števila ur storitev dolgotrajne oskrbe, ki jih prejme na domu. Skupaj lahko uporabnik prejema torej največ 20 ur oskrbe v 1. kategoriji, 40 ur oskrbe v 2. kategoriji, 60 ur oskrbe v 3. kategoriji, 80 ur oskrbe v 3. kategoriji, 110 oskrbe ur oskrbe v 4. kategoriji upravičenosti.

Uporabnik, ki prejema oskrbo na domu, pa je lahko vključen tudi v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, koristi pa lahko tudi plačljivo storitev socialnega servisa.

Dolgotrajna oskrba v instituciji je nedenarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja v instituciji, to je v domovih za starejše. To pomeni, da uporabnik v instituciji prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Dolgotrajna oskrba v instituciji se bo izvajala od 1. decembra 2025 dalje.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti.

Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji je določen v urah. Za 1. kategorijo velja 20 ur, za 2. kategorijo 40 ur, za 3. kategorijo 60 ur, za 4. kategorijo 80 ur in za 5. kategorijo 110 ur mesečno. Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji 12 ur, v 2. kategoriji 24 ur, v 3. kategoriji 48 ur, v 4. kategoriji 30 ur in v 5. kategoriji 24 ur letno.

Storitve celodnevne dolgotrajne oskrbe in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (po 1. januarju 2028 možno doplačilo v višini 10 oz. 20 %). Kot že sedaj, bo storitve namestitve in prehrane tudi nadalje uporabnik plačeval sam.

Da se bo prevedba izvedla, bo moral stanovalec v domu za starejše podati soglasje. Če soglasja ne bo podal, bo ostal uporabnik institucionalnega varstva po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.

Ob tem je potrebno poudariti, da bodo stanovalci v domovih za starejše, ki bodo koristili dolgotrajno oskrbo v instituciji, morali plačevati le stroške prehrane in nastanitve, stroški storitev dolgotrajne oskrbe, pa bodo kriti iz zavarovanja za DO.

Denarni prejemek je denarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, v skladu s katero lahko uporabnik mesečno prejme določen denarni znesek, odvisen od kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katero je bil uvrščen. Denarni znesek je namenjen kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže.

Pravico do denarnega prejemka bo možno uveljavljati od 1. decembra 2025 dalje.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.

Denarni prejemek je določen v višini 89 evrov (1. kategorija), 179 evrov (2. kategorija), 268 evrov (3. kategorija), 357 evrov (4. kategorija) in 491 evrov (5. kategorija). Denarni prejemek je tako naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo in omogoča, da ljudje, ki imajo dobro organizirano pomoč znotraj lastne socialne mreže, le-to ohranijo ter prejmejo denarna sredstva za kritje stroškov oskrbe.

Uporabnika bo obiskoval koordinator dolgotrajne oskrbe, in sicer enkrat na pol leta (uporabniki v prvi kategoriji), enkrat na tri mesece (uporabniki v drugi in tretji kategoriji) in enkrat mesečno (uporabniki v četrti in peti kategoriji). Namen teh obiskov je med drugim spremljanje ustreznosti opravljanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika, svetovanje in usmerjanje, sodelovanje in povezovanje s socialno mrežo uporabnika.

Uporabnik, ki bo izbral denarni prejemek, pa bo lahko vključen tudi v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, koristi pa lahko tudi plačljivo storitev socialnega servisa.

Dodatne pravice

E-oskrba vključuje storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju. Sodobni podporni sistemi e–oskrbe se nanašajo na vrsto pametnih tehnologij, ki so povezane s 24 ur dostopnimi storitvami. Te obsegajo osebne alarme (majhna naprava, ki se sproži ob nezaželenem dogodku – potrebi po pomoči), okoljske senzorje (npr. puščanje plina, dim), naprave, povezane z mobilnostjo (npr. detektor padca), in sistem GPS za določanje položaja oz. za sledenje. Lahko so povezane z asistenčnim centrom, ki zagotavlja odziv na morebitne alarme 24 ur na dan, ali z mobilnim telefonom (ne)formalnega oskrbovalca.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi in zajemajo storitve namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.

Storitve, ki bodo na voljo v okviru pripadajočih pravic

Znotraj ur, navedenih v zgornji preglednici, upravičenec lahko prejema naslednje storitve:

• storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih - pomoč pri:
  • prehranjevanju in pitju;
  • osebni higieni;
  • oblačenju in slačenju;
  • izločanju in odvajanju;
  • gibanju;
  • pripravi na spanje in počitek in
  • druga osnovna dnevna opravila.
    
    
•  storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih- pomoč pri:
  • pomoč pri gospodinjskih opravilih;
  • pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
  • prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
  • spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev DO in
  • druga podporna dnevna opravila. 

• storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila:
  • spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
  • spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika;
  • pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
  • preprečevanje razjed zaradi pritiska in
  • druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Oseba, ki je upravičena do dolgotrajne oskrbe, je upravičena tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Pa tudi do storitev e-oskrbe, razen tistih, ki bodo storitve prejemali v instituciji.