Vstopne točke bodo v ožji obliki zaživele znotraj pristojnih centrov za socialno delo s 1. januarjem 2024. Na začetku bodo strokovni delavci na vstopnih točkah opravljali naloge, vezane na uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in nudili informacije, vezane na uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe. V polnosti pa bodo vstopne točke zaživele s 1. januarjem 2025.

Namen vstopnih točke je, da oseba, ki išče informacije, vezane na pravice iz dolgotrajne oskrbe, le-te dobi na enem mestu in da se ji zagotovi ustrezna podpora in usmerjanje v celotnem postopku ugotavljanja upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. S tem, ko bo oseba na vstopno točko oddala vlogo za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe, bo postopek koordinirano stekel dalje, oseba pa bo deležna ustrezne podpore pri krmarjenju znotraj sistema dolgotrajne oskrbe in tudi širše znotraj socialnega varstva.

Vloge za koriščenje pravic iz dolgotrajne oskrbe se začnejo na centrih za socialno delo sprejemati en mesec pred začetkom izvajanja vsake od pravic, kar pomeni, da se vloga za oskrbovalca družinskega člana lahko odda od 1. decembra 2023 naprej, za pravico do oskrbe na domu po 1. juniju 2025, za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do denarnega prejemka pa po 1. novembru 2025.

Naloge vstopnih točk so

1. informiranje in svetovanje glede pravic do dolgotrajne oskrbe vlagateljem, upravičencem, njihovim svojcem in drugim;
2. vzpostavljanje prvega stika z zavarovanimi osebami in njihovimi svojci in vzpostavljanje ter razvijanje delovnega odnosa z uporabniki in njihovimi svojci;
3. vodenje in odločanje v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic do dolgotrajne oskrbe;
4. priprava načrta priporočljivih storitev;
5. zagotavljanje podpore upravičencem pri odločanju o tipu storitve, ki si jo želi, in usmerjanje v storitve dolgotrajne oskrbe in
6. sodelovanje s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe, z izvajalci storitev in drugimi akterji.

Način ocenjevanja upravičenosti do dolgotrajne oskrbe

Po vložitvi Vloge za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe osebno na vstopni točki ali elektronsko, vas bo na domu obiskal svetovalec za dolgotrajno oskrbo, zaposlen na vstopni točki v okviru centra za socialno delo. Skozi pogovor z vami in vašimi svojci bo ugotavljal, koliko ste samostojni oziroma koliko pomoči potrebujete pri gibanju, samooskrbi, dejavnostih izven doma, opravljanju gospodinjskih opravil ter kakšne so vaše kognitivne in komunikacijske sposobnosti, kako se spoprijemate z boleznijo in zdravljenjem in drugo. Morda vas bo poprosil, da kakšno aktivnost tudi izvedete, na primer skuhate čaj, hodite po stopnicah, in podobno.

Svetovalec za dolgotrajno oskrbo bo ugotovitve glede vaših sposobnosti vnesel v posebno ocenjevalno lestvico, ki bo nato preračunala točke. Na podlagi teh točk boste uvrščeni v eno izmed petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Za uvrstitev v prvo kategorijo, boste morali doseči najmanj 12.5 točk. Če bo v okviru ocenjevanja upravičenosti ugotovljeno, da pri vas omejitev samostojnosti ni prisotna (torej ste dosegli manj kot 12.5 točk), se v kategorijo dolgotrajne oskrbe ne boste uvrstili in ne boste upravičeni do pravic iz dolgotrajne oskrbe.

Če koordinator ugotovi, da uporabniku, ki se je odločil pravico do dolgotrajne oskrbe koristiti v obliki oskrbovalca družinskega člana, kljub izobraževanju in podpori, dolgotrajna oskrba ni ustrezno zagotovljena oziroma da oskrbovalec družinskega člana opravlja naloge v nasprotju z določbami zakona, osebnim načrtom in načrtom priporočenih storitev oziroma si uporabnik z denarnim prejemkom ni zagotovil ustrezne oskrbe, kar vpliva na njegovo zdravje in počutje oziroma predstavlja tveganje za okolje, je to razlog za prehod v drugo obliko opravljanja dolgotrajne oskrbe. V tem primeru koordinator pri vstopni točki poda predlog za izvedbo ponovne ocene upravičenosti in vstopna točka postopek ponovne ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe izvede po uradni dolžnosti.

Koordinator dolgotrajne oskrbe

Koordinator dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju koordinator) je strokovnjak s področja zdravstva, kineziologije, socialne gerontologije ali socialnega varstva, ki je zaposlen pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe in katerega naloge so:

• v sodelovanju z upravičencem pripravi in sklene osebni načrt;
• vodi in organizira timsko delo;
• skrbi za usklajenost in strokovnost opravljanja dolgotrajne oskrbe za uporabnika v skladu z osebnim načrtom;
• spremlja ustreznost izvajanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika;
• daje mnenje glede doseganja pričakovanega namena storitev e-oskrbe;
• svetuje oskrbovalcu družinskega člana in mu zagotavlja razbremenilne pogovore;
• sodeluje z oskrbovalcem družinskega člana pri pripravi osebnega načrta in mesečnih poročil;
• sodeluje in povezuje se s socialno mrežo uporabnika, družino uporabnika in drugimi izvajalci na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega in socialnega varstva;
• sodeluje z zaposlenimi na vstopni točki in centri za socialno delo;
• vodi dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev dolgotrajne oskrbe;
• načrtuje in organizira supervizijo za zaposlene;
• spremlja, da uporabnik dolgotrajne oskrbe ves čas upravičenosti do dolgotrajne oskrbe izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 11. člena zakona o dolgotrajni oskrbi;
• o sklenitvi osebnega načrta oziroma aneksa k osebnemu načrtu ter o nastanku okoliščin za mirovanje pravi obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje in vstopno točko.

Koordinator torej z vsakim upravičencem, ne glede na obliko dolgotrajne oskrbe, ki jo le-ta izbere, sklene osebni načrt in izvaja redne obiske uporabnikov. 

Če koordinator ugotovi, da uporabniku, ki želi koristiti pravico do oskrbovalca družinskega člana, kljub izobraževanju in podpori, dolgotrajna oskrba ni ustrezno zagotovljena oziroma da oskrbovalec družinskega člana opravlja naloge v nasprotju z določbami zakona, osebnim načrtom in načrtom priporočenih storitev oziroma si uporabnik z denarnim prejemkom ni zagotovil ustrezne oskrbe, kar vpliva na njegovo zdravje in počutje oziroma predstavlja tveganje za okolje, je to razlog za prehod v drugo obliko opravljanja dolgotrajne oskrbe. V tem primeru koordinator pri vstopni točki poda predlog za izvedbo ponovne ocene upravičenosti in vstopna točka postopek ponovne ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe izvede po uradni dolžnosti.