V Sloveniji in tudi širše, na območju Podonavja, je v zadnjih desetletjih opazen trend povečevanja pogostosti in jakosti suš, zaradi česar postaja suša eden glavnih izzivov na področju upravljanja z vodnimi viri na tem območju. Kljub škodi, ki jo povzroča predvsem v ranljivih sektorjih kot so kmetijstvo, energetika, vodni promet in vodooskrba, pa je ocenjevanje posledic suše ter upravljanje z njo v regiji še vedno nezadostno. Sledenje suši marsikje ni sistematično in nima vključenih poenotenih metod za oceno jakosti suše, njenih posledic in tveganj za sušo. Podatki o ocenah škode ob sušnih dogodkih so med državami v regiji slabo dostopni in razpršeni. Prav tako je na tem področju pomanjkljivo sodelovanje med političnimi odločevalci, hidrološkimi in meteorološkimi službami ter raziskovalnimi ustanovami. Posledično je slabše zastavljena politika upravljanja in odzivanja na sušo.

Glavni namen projekta je bil preseči omenjene težave sledenja suše in upravljanja ter prispevati k povečanju odpornosti družbe na pojav suše v Podonavju in sicer z uporabo najnovejše tehnologije pri sledenju in napovedovanju suše ter z razvojem strategije odziva na sušo in posledično boljšim sodelovanjem med odgovornimi ustanovami in glavnimi odločevalci.

S projektom so bili doseženi sledeči zastavljeni cilji:

• Razvito je bilo spletno orodje Sušni uporabniški servis, imenovan tudi 'Drought Watch', ki združuje vse skupne dostopne podatke, vključno podatke pridobljenimi z daljinskim zaznavanjem.
• Pripravljena je bila poenotena ocena tveganja za sušo in njenih posledic na kmetijskih rastlinah med vsemi sodelujočimi državami z vpeljavo skupnih čezmejno usklajenih metodologij za oceno tveganja za sušo ter oceno posledic suše. Končni rezultati ocen so vključeni v orodje Drought Watch.
• Vzpostavljena je bila poročevalska mreža o posledicah suše, s pomočjo katere se prek poročevalcev na terenu redno opazuje vplive suše na stanje kmetijskih rastlin, podatki pa se agregirajo in prikazujejo na kartah posledic suše, ki so vključene tudi v Drought Watch. Tedenske karte posledic suše za Slovenijo so dostopne tudi na spletni strani ARSO.
• Pripravljen je bil dokument Strategija obvladovanja suše, ki s proaktivnim pristopom pripomore k učinkovitejšemu odzivu pred in med sušnim dogodkom ter podaja smernice, kako preseči pomanjkljivosti v procesu odločanja v primeru suše. Vključuje poenoten postopkovnik za boljše sodelovanje med odgovornimi ustanovami pri upravljanju s sušo, prav tako pa je v okviru Strategije vzpostavljen sistem pravočasnega opozarjanja na sušo.

Projekt Dridanube se je izvajal v okviru Interreg Programa transnacionalnega sodelovanja Območje Podonavja za obdobje 2014 - 2020. Vrednost celotnega projekta je bila 1.974.750 EUR, sofinanciranje pa je bilo zagotovljeno s strani Evropske unije v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Instrumenta za predpristopno pomoč 2014-2020 v deležu 85%, 15% pa so zagotovili partnerji sami (v primeru ARSO je bila to Republika Slovenija). V projektu je sodelovalo petnajst partnerjev iz desetih držav: ARSO, ki je bil vodilni partner, VESOLJE-SI (Slovenija); CzechGlobe (Češka); GWP CEE, SHMU (Slovaška); SZIU, OMSZ (Madžarska); EODC, TU Wien (Avstrija); NMA (Romunija); DHMZ (Hrvaška); FAUNS, RHMSS (Srbija); IHMS (Črna Gora); RHMZ RS (Bosna in Hercegovina).

Poleg projektnih partnerjev je v projekt vključenih še 8 strateških partnerjev, med katerimi je iz Slovenije tudi Uprava RS za zaščito in reševanje.

Več o rezultatih projekta na spletni strani DriDanube