Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 na področju boljše zakonodaje je v vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe, kar se kaže v zaupanju v pravni sistem in v visoki stopnji sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja. Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 na področju boljše zakonodaje je v vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe, kar se kaže v zaupanju v pravni sistem in v visoki stopnji sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja. 

V Sloveniji veljavna ureditev priprave državnih predpisov z vidika upoštevanja načel boljše zakonodaje, kot jo določata Resolucija o normativni dejavnosti in Poslovnik Vlade Republike Slovenije, od pripravljavcev predpisov zahtevata, poleg ocene stanja ter jasne opredelitve ciljev in načel, tudi temeljito pripravo presoj posledic uveljavitve predpisa. 

Z izvedbo projekta e-Predpisi bomo dosegli, da s politikami in predpisi, oblikovanimi na podlagi vnaprej opredeljenih ciljev in prednostnih nalog, dosežemo kvalitetne presoje posledic državnih predpisov. Sledilo bo  sistematično spremljanje njihovega izvajanja in merjenje učinkov.

Opis problematike

Okoljske, gospodarske, finančne, administrativne, socialne in druge posledice načrtovanih oziroma predlaganih zakonodajnih sprememb se zelo redko presojajo v skladu z obstoječim Priročnikom za izvajanje presoje posledic predpisov in politik. Želja po čim večji učinkovitosti in hitri izvedbi zakonodajnih postopkov resno načenja kakovost opravljenih predhodnih presoj, poleg tega strokovne odločitve večkrat ne pridejo do veljave ali pa se zaradi hitenja zanje sploh ne zaprosi. Dodaten razlog za to, da predhodne presoje posledic niso izvedene ali so pomanjkljive, je ta, da metodologija za izvedbo teh presoj ne obstaja, kar pripravljavcem predpisov otežuje izvedbo tovrstnih aktivnosti.

Cilji 

Strateški
Osrednji cilj iz strategije javne uprave 2015 -2020 pri pripravi zakonodaje je bilo izboljšanje zakonodaje, zmanjšanje zakonodajnih bremen, presoja učinkov in vključevanje ključnih deležnikov. To področje bo z doslednim spoštovanjem sprejetih standardov iz Resolucije o normativni dejavnosti prispevalo k pripravi kakovostnejših, širše družbeno sprejemljivih in v praksi ustrezno izvajanih predpisov, da se tako izboljša zakonodajno in poslovno okolje ter poveča konkurenčnost. Osrednji strateški cilj projekta je med drugim tudi sledenje Agendi Komisije za boljše pravno urejanje in Smernicam Evropske komisije za boljše pravno urejanje  ter s tem zagotoviti, da kot država članica EU dosegamo primerljive rezultate na področju priprav zakonodaje, ki temelji na kvalitetno pripravljenih presojah posledic uveljavitev predpisov.

Operativni
S projektom želimo v Sloveniji vzpostaviti kvalitetno pripravo presoj posledic predpisov na posamezna področja in njihovo sistematično vrednotenje, kar pomeni, da:

• Pripravimo metodologije za predhodno oceno učinkov na ključna področja glede doseganja zastavljenih ciljev,
• razvijemo spletni modul ocen učinkov na posamezna področja v sistemu MOPED (Modularno orodje za pripravo elektronskih dokumentov),
• prenovimo in objavimo smernice oz. priročnik za vključevanje deležnikov v pripravo predpisov, 
• izdelamo celostni metodološki okvir za vse faze regulatornega cikla, 
• izvedemo usposabljanja javnih uslužbencev - pripravljavcev predpisov, 
• izvedemo aktivnosti obveščanja in ozaveščanja širše javnosti.

Kdo bo pripravljal metodologije?

Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo, Urad za demografijo, Služba Vlade RS za zakonodajo, Generalni sekretariat Vlade. 

Kako se bodo pripravile metodologije? 

Preko delavnic pripravljamo metodologije za presojanje posledic zakonodaje na področja:

• Okolja,
• sociale,
• gospodarstva,
• administrativnih rešitev in IT,
• javnih financ in razvojnega načrtovanja ter
• naknadnih evalvacij zakonodaje.

Rezultati projekta

• Sprejete metodologije za presojo posledic na področju sociale, okolja, IT rešitev in predhodno (ex-ante) ter naknadno (ex-post) evalviranje predpisov,
• uvedena aplikativna podpora v sistemu MOPED za presojo predpisov s posameznih področij družbenega življena ter podpora izvedbi evalvacij predpisov.

Uporabniki rezultatov projekta

Služba Vlade RS za zakonodajo, Generalni sekretariat Vlade RS, Državni zbor RS, ministrstva z organi v sestavi, pripravljavci predpisov in nenazadnje strokovna in širša zainteresirana javnost, ki bo lahko sodelovala pri pripravi predpisov.

Stroški

Skupaj 185.000 EUR, od tega:

• sredstva EU (Evropski socialni sklad): 148.000 EUR
• sredstva proračuna RS: 37.000 EUR

Predvideni učinki

• Izboljšanje kvalitete predpisov,  
• zmanjšanje izvajanja korektivnih ukrepov v sprejetih predpisih,
• zmanjšanje zakonodajnih bremen izmerjenih na podlagi Metodologije za merjenje stroškov,
• višji odstotek javno objavljenih predlogov zakonov na e-demokraciji,
• zmanjšanje prenormiranosti zaradi manj pogostega spreminjanja predpisov, ki se bo ugotavljalo na podlagi števila predpisov ob zaključku določenega koledarskega leta s pomočjo normativnega števca v Registru predpisov RS,
• zmanjšanje deleža sprejetih predpisov na letni ravni,
• povečanje deleža izvedenih predhodnih in naknadnih evalvacij predpisov kot podlaga za spremembe predpisov, ki se bo ugotavljala na podlagi pregleda vladnih gradiv - predlogov zakonov z opravljenimi presojami oziroma neposredno v sistemu MOPED.