krožno gospodarstvo (circular economy)

Način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče.

biogospodarstvo (bioeconomy)

Biogospodarstvo pomeni proizvodnjo hrane, materialov in energije iz obnovljivih bioloških virov s kopnega in morja, kot so npr. pridelki, les, živali in mikroorganizmi.

neto ničelne tehnologije (Net-zero technologies)

Izraz se uporablja v povezavi z evropskim Aktom o neto ničelni industriji, ki je del evropskega industrijskega načrta v okviru Evropskega zelenega dogovora (EZD). Cilj tega akta je povečati proizvodne zmogljivosti EU za tehnologije, ki podpirajo prehod na čisto energijo in med svojim delovanjem sproščajo zelo nizke, ničelne ali celo negativne emisije toplogrednih plinov.

zelena delovna mesta (green jobs)

Koncept zelenih delovnih mest predvideva za človeka dostojna delovna mesta, ki prispevajo k ohranjanju ali obnovi okolja.

 Ožje razumevanje koncepta se nanaša predvsem na delovna mesta na področju varovanja okolja, širše razumevanja koncepta pa zelena delovna mesta razume kot vsa delovna mesta, ki neposredno ali posredno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in škodljivih vplivov na okolje (npr. proizvodnja, gradbeništvo ter delovna mesta v novo nastajajočih zelenih sektorjih, kot sta obnovljiva energija in energetska učinkovitost).

 Trenutno na EU ravni poteka proces za vzpostavitev natančnejše definicije in kazalnikov za merjenje zelenih delovnih mest.

eko inovacija (eco-innovation)

Vsaka inovacija, ki pripomore dosegati cilje trajnostnega razvoja z zmanjšanjem vplivov na okolje, povečanjem odpornosti na okoljske pritiske ali z učinkovitejšo in odgovornejšo rabo naravnih virov.

ekodizajn (eco-design)

Vključevanje okoljskih vidikov v proces razvoja izdelkov z usklajevanjem ekoloških in ekonomskih zahtev. Ekodizajn upošteva okoljske vidike v vseh fazah procesa razvoja izdelka in ustvarja izdelke, ki imajo majhen vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu izdelka. Glej tudi geslo “življenjski cikel izdelka”.

ocenjevanje življenjskega cikla (Life Cycle Assessment (LCA))

Metodologija, ki se uporablja za analizo vplivov izdelka na okolje v vseh fazah njegovega življenjskega cikla. Glej tudi geslo ”življenjski cikel izdelka”.

(ekološko-ekonomsko) razdruževanje/razklop ((ecological-economic) decoupling)

Razdruževanje oz. razklop pomeni, da v procesu gospodarske rasti obremenitve okolja (emisije, raba naravnih virov) ne naraščajo sorazmerno z BDP.  Z drugimi besedami, neposredne povezave med gospodarskimi dejavnostmi (in BDP) ter rabo naravnih virov, emisijami ali drugimi škodljivimi vplivi na okolje so prekinjene. O relativnem razdruževanju lahko govorimo takrat, ko se obremenitve okolja povečujejo počasneje kot BDP, o absolutnem pa takrat, ko se obremenitve okolja zmanjšujejo, BDP pa raste.

odrast (degrowth)

Družbeno-ekonomski model, ki ne zahteva oz. predvideva trajne gospodarske rasti, temveč čim večje trajnostno sožitje oz. sobivanje človeka in narave.

 Pri razlagi pojma odrasti je pomembno, da ločimo družbeni razvoj od gospodarske rasti. Medtem ko družbeni razvoj stremi k izboljšanju blaginje ljudi, pomeni termin ‘gospodarska rast’ le povečevanje obsega ekonomij, ki se odraža v povečevanju BDP.

 Model odrasti si prizadeva za to, da BDP ne bi bil več dojet kot kazalnik družbenega razvoja.

od zibelke do zibelke (from cradle to cradle)

Pristop k načrtovanju vseh elementov izdelka ali stavbe, ki omogoča, da elementi ob koncu svoje dobe koristnosti postanejo vir prihodnjih materialov, pri čemer v nobeni fazi ne nastajajo odpadki.

življenjski cikel (izdelka) (life cycle (of a product))

Zaporedne in medsebojno povezane faze proizvodnega sistema izdelka, od pridobivanja surovin ali pridobivanja iz naravnih virov do končne odstranitve. Običajne faze življenjskega cikla izdelka vključujejo ekstrakcijo surovin, predelavo materiala, proizvodnjo, distribucijo, uporabo in iztek življenjske dobe (npr. odložitev med odpadke, sežig, reciklaža).