ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2e) (carbon dioxide equivalent)

Količina nekega toplogrednega plina, izražena s količino (v tonah) CO2, ki ima enak toplogredni učinek.

CO2 taksa (carbon tax)

Davek na emisije CO2. Višina davka je odvisna od vsebnosti ogljika v gorivu.

podnebne spremembe (climate change)

Spremembe podnebja, ki jih povzročijo naravni ali antropogeni dejavniki ali kombinacija obojih.

podnebni povratni učinki (climate feedbacks)

Interakcija toplogrednih plinov in pomembnih podnebnih mehanizmov, kot so: rastlinstvo, voda, led, oblaki in oceani. Takšne interakcije lahko povečajo ali zmanjšajo toplogredni učinek, ki ga je povzročila povečana koncentracija toplogrednih plinov.

emisije toplogrednih plinov (greenhouse gas emissions)

Izpuščanje toplogrednih plinov v ozračje nad določenim območjem in v določenem obdobju.

globalno segrevanje (global warming)

Porast povprečne temperature površja Zemlje, kar gre pripisati povečani koncentraciji toplogrednih plinov, povezanih z aktivnostmi človeka: izgorevanje fosilnih goriv, kurjenje biomase, sečnja gozdov itd. 

učinek tople grede (greenhouse effect)

Zadrževanje in kopičenje toplote v ozračju (troposferi) blizu zemeljskega površja. Del toplote, ki se z zemeljskega površja vrača v vesolje, absorbirajo toplogredni plini v ozračju, nato pa se ponovno odda nazaj proti zemeljskemu površju. Če se koncentracija toplogrednih plinov v ozračju poveča, se bo povprečna temperatura spodnjih plasti ozračja postopoma zvišala.

toplogredni plin (TGP) (greenhouse gas (GHG))

Katerikoli plin, ki absorbira in ponovno izseva infrardeče sevanje. Med najpomembnejše štejemo vodno paro (H2O) ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirane ogljikovodike (HFCs), prefluorirane ogljikovodike (PFCs) in žveplov heksafluorid (SF6).

Okvirna konvencija Združenih Narodov o podnebnih spremembah (United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC))

Pogodba, ki jo je leta 1992 podpisalo več kot 150 držav. Cilj pogodbe je ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarne antropogene vplive na podnebje. Glej tudi spletno stran sekretariata Konvencije.

podnebni odtis (climate footprint)

Količina emisij toplogrednih plinov, povezanih z vsemi dejavnostmi osebe, stavbe, podjetja, države itn. Vključuje neposredne emisije, ki nastanejo pri izgorevanju fosilnih goriv v proizvodnji, ogrevanju in prometu, ter emisije, potrebne za proizvodnjo električne energije, povezane s porabljenim blagom in storitvami.

ogljični odtis (carbon footprint)

Glej geslo “podnebni odtis”.

blaženje podnebnih sprememb (climate change mitigation)

Ukrepi, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje s ciljem zmanjšanja njihovih koncentracij v ozračju in s tem zmanjšanja učinka tople grede.

prilagajanje na podnebne spremembe (climate change adaptation)

Ukrepi za zmanjševanje ranljivosti ali povečanje odpornosti naravnih in človekovih sistemov na trenutne ali pričakovane vplive podnebnih sprememb

podnebna nevtralnost (climate neutrality)

Podnebna nevtralnost je stanje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, ki je doseženo z ravnovesjem med skupno količino izpustov toplogrednih plinov v ozračje in skupno količino ogljikovega dioksida iz ozračja, posrkanega in vezanega v ponorih.

ogljična nevtralnost (carbon neutrality)

Glej geslo “podnebna nevtralnost”.

sekvestracija ogljika (carbon sequestration)

Proces zajemanja in shranjevanja ogljika v rezervoarju ogljika. Proces lahko poteka po naravni poti ali s pomočjo tehnologije. Sekvestracija je lahko geološka (shranjevanje v zemeljsko skorjo) in biološka (npr. shranjevanje v lesno biomaso v gozdovih ali v prsteh).

ponor ogljika (carbon sink)

Naraven ali umeten rezervoar, v katerem se za nedoločen čas zbirajo in shranjujejo nekatere ogljikove spojine. Glej tudi geslo “sekvestracija ogljika”.

dekarbonizacija (decarbonisation)

Glej geslo “razogljičenje”.

razogljičenje (decarbonisation)

Nameren in načrtovan proces zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Lahko govorimo o razogljičenju družbe v celoti, gospodarstva, določenega podjetja, ustanove, aktivnosti, postopka itn. Izraz je pogost v neformalni rabi.

podnebna odpornost (climate resilience)

Sposobnost ekosistemov in družbe, da absorbira motnje nastale zaradi podnebnih sprememb tako, da ohranja enako osnovno strukturo sistema, načine delovanja, zmogljivost samoorganiziranja ter sposobnost prilagajanja na stres in spremembe.

podnebna izpostavljenost (climate exposure)

Narava vpliva in stopnja, do katere je sistem (človeški ali naravni) podvržen vplivom podnebnih sprememb na nekem območju.

podnebna ranljivost (climate vulnerability)

Stopnja podvrženosti in neodpornosti sistema za negativne vplive podnebnih sprememb, vključno s podnebno spremenljivostjo in ekstremi. Ranljivost je odvisna od značaja, velikosti in obsega podnebnih sprememb ter nihanj, ki jim je sistem izpostavljen ter od občutljivosti in prilagoditvene sposobnosti sistema.

podnebna pravičnost (climate justice)

Koncept, ki podnebne spremembe opredeljuje kot družbeni problem in jih povezuje s človekovimi pravicami.

 Koncept temelji na dejstvu, da podnebne spremembe ne prizadanejo enako vseh držav (države v razvoju načeloma občutijo hujše posledice podnebnih sprememb) in družbenih skupin (poudarek na ranljivih družbenih skupinah kot so mladi, starejši, ženske, kronični bolniki, ekonomsko šibkejši ter različne etnične skupine in manjšine). Države in družbene skupine, ki posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo, so običajno za njihov nastanek manj odgovorne.

 Koncept spodbuja k moralni in pravni odgovornosti tistih držav, podjetij, organizacij in posameznikov, ki zaradi večje količine emisij nosijo večjo odgovornost za pojav podnebnih sprememb.

Pariški sporazum (Paris Agreement)

Pariški sporazum predstavlja akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja. Oblikovan je bil v okviru procesa izvajanja UNFCCC – Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah na konferenci COP 21 v Parizu leta 2015. Najpomembnejši dolgoročni cilj sporazuma je omejiti zvišanje povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ob prizadevanju, da zvišanje ne bi preseglo 1,5°C.

sistem trgovanja z emisijami (Emissions Trading System (ETS))

Sistem trgovanja z emisijami (ETS) je gospodarski instrument, ki temelji na dodeljevanju omejenih količin dovoljenj za izpuste toplogrednih plinov podjetjem. Podjetja lahko med seboj trgujejo s temi dovoljenji, kar spodbuja zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na način, ki je ekonomsko učinkovit in spodbuja prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Po svetu deluje več tovrstnih sistemov, največji od njih je EU ETS.