načelo “da se ne škoduje bistveno” (Do No Significant Harm principle (DNSH))

Gre za pravilo, predvideno v evropski Uredbi o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki predvideva, da noben ukrep in projekt nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in Evropske kohezijske politike ne sme bistveno škodovati nobenemu od šestih opredeljenih okoljskih ciljev. Ti so: blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, trajnostna uporaba in varstvo vodnih virov, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, prehod v krožno gospodarstvo ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Glejte tudi Tehnične smernice za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“

krepitev podnebne odpornosti infrastrukture (climate proofing of infrastructure)

Krepitev podnebne odpornosti infrastrukture je proces, ki v razvoj infrastrukturnih projektov vključuje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Ta proces je obvezen za investicije v infrastrukturo, financirane iz več skladov EU, med njimi so InvestEU, Instrument za povezovanje Evrope, ESRR, Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod. Glejte tudi

Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukturnih projektov za obdobje 2021–2027 in Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027

zeleno zavajanje (greenwashing)

Zeleno zavajanje je ustvarjanje vtisa – v nasprotju z dejstvi, da so poslovanje ali delovanje organizacije in njeni proizvodi ali storitve prijazni do okolja.

okolje (environment)

Tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.

okoljevarstvo (environmental protection)

Glej geslo “varstvo okolja”.

varstvo okolja (environmental protection)

Varstvo okolja se nanaša na dejavnosti in prizadevanja za zmanjševanje negativnih vplivov človeških dejavnosti na človekovo okolje in za ohranjanje, zaščito ter trajnostno upravljanje naravnih virov, ekosistemov in biodiverzitete. Cilj varstva okolja je zagotoviti zdravo in trajnostno prihodnost za ljudi in vse žive organizme na našem planetu.

tla (soil)

Vrhnja plast zemeljske skorje nad matično podlago (kamnine ali sedimenti). Tla sestavljajo anorganske in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi.

naravni vir (natural resource)

Del okolja, ki je lahko predmet gospodarske rabe.

naravna dobrina (environmental goods)

Element oz. del okolja, ki je lahko za človeka uporaben oz. predstavlja ekonomsko korist (glej tudi geslo naravni viri) ali pa družbi prinaša neotipljive koristi (npr. psihološke, socialne ipd.) - v tem primeru govorimo o naravnih vrednotah (glej tudi geslo naravna vrednota). Zakon o varstvu okolja med naravne dobrine poleg naravnih virov in vrednot prišteva tudi naravno javno dobro.

obremenitev okolja (environmental burden)

Poseg ali posledica posega v okolje, ki je povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, rabo naravne dobrine, tveganje za okolje ali okoljsko škodo.

poseg v okolje (activity affecting the environment)

Poseg v okolje je človekovo ravnanje, ki vpliva na okolje tako, da škoduje (a) človekovemu zdravju, počutju in kakovosti njegovega življenja ter (b) preživetju, zdravju in počutju drugih organizmov. Izraz se nanaša med drugim na onesnaževanje okolja, emisije v okolje, rabo naravnih dobrin, povzročanje tveganja za okolje.

onesnaževanje okolja (environmental contamination)

Človekovo vnašanje snovi ali energije v ali na zrak, vodo ali tla, nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi. Onesnaževanje okolja lahko škoduje okolju, zdravju ljudi ali premoženju.

emisija (emission)

Izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) ali organizmov ali mikroorganizmov v okolje.

okoljska nesreča (environmental accident)

Nenadzorovan ali nepredviden dogodek, povezan s posegom v okolje, ki ogroža življenja ali zdravje ljudi ali ogroža kakovost okolja.

zunanji stroški (external costs)

Zunanji stroški nastajajo v proizvodnih procesih kot negativni učinki, ki vplivajo na ekonomske, družbene in okoljske sisteme. Zunanji stroški niso vključeni v ceno izdelka ali storitve.

eksterni stroški (external costs)

Glej geslo “zunanji stroški”.

biomasa (biomass)

Snovi biološkega izvora oz. organski material (živa in mrtva snov) nad in pod zemljo, na primer drevesa, pridelki, trave, korenine ter živali in živalski odpadki.

naravna nesreča (natural disaster)

Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. V kmetijstvu se zraven štejejo tudi vremenske razmere kot so žled, pozeba, suša, neurje, toča, živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.

previdnostno načelo (precautionary principle)

Po previdnostnem načelu so uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in proizvodov dopustni le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.

okoljska deklaracija (environmental declaration)

Okoljska deklaracija je pisni dokument ali izjava, ki opisuje okoljske vidike in vplive izdelkov, storitev, projektov ali organizacij. Vključuje informacije o onesnaževanju, porabi virov, emisijah toplogrednih plinov, ravnanju z odpadki in drugih okoljskih kazalnikih. Okoljska deklaracija se uporablja za zagotavljanje transparentnosti, primerjavo in oceno okoljskih učinkov ter spodbujanje trajnostne prakse in odločitev.