trajnostni razvoj (sustainable development)

Trajnostni razvoj pomeni razvoj, ki je skladen z načeli trajnostnosti – torej stremi k zadovoljevanju potreb sedanjosti brez ogrožanja zmožnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe – in si prizadeva za izkoreninjenje revščine, zmanjšanje neenakosti in spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in ekosistemov ter k trajnostni, vključujoči in pravični gospodarski rasti. Prim. geslo odrast.

cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals (SDGs))

Cilji trajnostnega razvoja obsegajo 17 globalnih ciljev, ki so jih voditelji 193 držav soglasno sprejeli na vrhu Združenih narodov leta 2015. Njihov namen je, da bi vse države in sektorji skupaj obravnavali ključne izzive človeštva do leta 2030.

zeleni prehod (green transition)

Zeleni prehod pomeni prehod na trajnostno gospodarstvo in družbo, ki ne temelji na prekomerni porabi naravnih virov (vključno s fosilnimi gorivi) in prekomernem obremenjevanju okolja. Trajnostno gospodarstvo temelji na nizkoogljičnih rešitvah, ki spodbujajo krožno gospodarstvo in biotsko raznovrstnost. Izraz se pogosto uporablja v povezavi z izvajanjem Evropskega zelenega dogovora.

Zeleni dogovor (Green Deal)

Evropski zeleni dogovor, odobren leta 2020, je sklop političnih pobud Evropske komisije za prehod gospodarstva EU na trajnostni gospodarski model. Najpomembnejši cilj zelenega dogovora je, da Evropska unija do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Zeleni dogovor predvideva uvedbo nove zakonodaje na področju krožnega gospodarstva, prenove stavb, biotske raznovrstnosti, kmetijstva in inovacij.

trajnostnost (sustainability)

Brundtlandina komisija Združenih narodov je trajnostnost opredelila kot "zadovoljevanje potreb sedanjosti brez ogrožanja zmožnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe". Po prevladujoči predstavi ima trajnostnost tri razsežnosti (ali stebre): okoljsko, družbeno (socialno) in gospodarsko. Namesto izraza “trajnostnost” se mnogokrat sopomensko uporablja izraz “trajnost”, a slednji izraz ni ustrezen, saj skladno s SSKJ označuje le dejstvo, da nekaj je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje, medtem ko nosi izraz “trajnostnost” pomen, ki je opisan zgoraj.

sonaravnost (sustainability)

Glej geslo “trajnostnost”.

okoljska trajnostnost (environmental sustainability)

Del koncepta trajnostnosti oz. trajnostnega razvoja, ki se nanaša na okoljske teme. Pomeni rabo naravnih virov in obremenjevanje okolja, ki ne ogrožata prihodnjih generacij.

pravičen prehod (just transition)

Evropska komisija definira ta izraz kot prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo, ki poteka na pravičen način; tako, da nihče ne bo prezrt. Pravičen prehod je vključujoč in ustvarja možnosti za dostojno delo ter preživetje za vsakogar.

ekološki odtis (ecological footprint)

Ekološki odtis je metoda, ki jo razvija in promovira Global Footprint Network za merjenje človekove porabe naravnega  kapitala, tj. količini naravnih virov, ki je potrebna za preživljanje družb in njihovih gospodarstev.

 Ekološki odtis je izračunavan s sistemom ekološkega računovodstva. Ekološko računovodstvo primerja biološko produktivno območje, ki ga družba uporablja za svojo porabo, z biološko produktivnim območjem, ki je na voljo v regiji, državi ali svetu (biokapaciteta, produktivno območje, ki lahko obnovi tisto, kar družba jemlje iz narave). Na kratko, gre za merilo človekovega vpliva na okolje in oceno, ali je ta vpliv trajnosten. Glej tudi geslo okoljski odtis; pogosto se oba izraza uporabljata kot sopomenki.

okoljski odtis (environmental footprint)

Podobno kot ekološki odtis je tudi okoljski odtis merilo človekovega vpliva na okolje in oceno, ali je ta vpliv trajnosten. Pogosto se oba izraza uporabljata kot sopomenki. Izraz okoljski odtis uporablja Evropska komisija v svoji pobudi za poenotenje merjenja okoljskega vpliva podjetij in izdelkov. Glej tudi spletno stran Evropske komisije.

planetarne meje (planetary boundaries)

Planetarne meje predstavljajo okvir vrednosti okoljskih spremenljivk, ki naj bi po oceni še omogočale dolgoročno stabilnost okolja na Zemlji. Preseganje teh meja predstavlja močno povečano tveganje za okoljske spremembe, ki bi lahko ogrozile človeštvo. Okvir planetarnih meja zajema 9 sistemskih področij: podnebne spremembe; integriteta biosfere; biogeokemijski tokovi; izguba stratosferskega ozona; zakisovanje oceanov; poraba sladke vode; spremembe tal; obremenjenost z aerosoli v ozračju; vnos novih entitet.

zeleno javno naročanje (green public procurement)

Zeleno javno naročanje (ZJN) je naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti. ZJN podrobneje opredeljuje Uredba o zelenem javnem naročanju.

trajnostna potrošnja (sustainable consumption)

Poraba blaga in storitev, ki tekom celotnega življenjskega cikla izdelka oz. storitve:

• zadovoljuje osnovne potrebe in prinaša boljšo kakovost življenja potrošnikom;
• zmanjšuje porabo naravnih virov;
• zmanjšuje emisije odpadkov ter drugih onesnaževal v okolje.