Visokošolske institucije imajo lahko ključno vlogo pri izvajanju zelene preobrazbe, saj

• so središča ustvarjanja in širjenja znanja;
• nudijo prostor za skupno razmišljanje številnih ljudi – tudi kritično;
• so tudi klasične institucije, ki se kot vse druge soočajo z izzivi – s stroški vzdrževanja stavb, z upravljanjem, nastanitvijo, prehrano – zato lahko razvijajo in preizkušajo nove rešitve pri svojem delovanju.

Visokošolske institucije torej predstavljajo nekakšen mikrokozmos, ki vsebuje vse sestavine družbenega življenja in lahko sprožijo, razvijajo in nato razširjajo znanje, kompetence in načine delovanja, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in zelenemu prehodu.

V visokošolskih institucijah lahko spodbuda za začetek ali poglobitev zelene preobrazbe pride od koderkoli v njihovi strukturi, na primer:

• prek razvoja raziskovalnega inštituta znotraj institucije, ki ima strokovnjake, specializirane za določeno področje, ki obravnavajo in prispevajo k dejavnostim za trajnostni razvoj in zeleni prehod;
• z vključitvijo meril trajnostnosti in biotske raznovrstnosti v vse nakupe, razpise in pogodbe, ki jih naročajo visokošolske institucije;
• s pobudami vodstvenega in upravnega osebja, ki želi strateško uvesti nove, zelene pristope v vsakodnevne dejavnosti institucije;
• od študentskih organizacij (formalnih in neformalnih), znanstvenih klubov in skupnosti, ki se ukvarjajo z zelenim aktivizmom.

Pristop na ravni celotne institucije

Najučinkovitejši pristop za doseganje takšnih transformativnih sprememb je pristop na ravni celotne institucije, ki vključuje vsa področja dejavnosti, vključno s poučevanjem in učenjem, raziskavami in inovacijami, upravljanjem, infrastrukturo, opremo in dejavnostmi. Vključevati mora celoten visokošolski ekosistem: študente, osebje ter lokalne in širše skupnosti.

Na institucionalni ravni to pomeni, da je treba ozelenitev integrirati v vsa poslanstva visokošolskih institucij, vodenje, infrastrukturo in delovanje ter da ozelenitev in trajnostni razvoj postaneta kolektivna odgovornost. Tipični elementi takšnih pristopov vključujejo zavezanost vodstva trajnostnemu razvoju (npr. sprejetje trajnostne strategije), strukture, vire in komunikacijo (npr. imenovanje odgovorne osebe za trajnostnost), opolnomočenje in mobilizacijo študentov in osebja (npr. podpiranje pobud, ki jih zaženejo in vodijo študenti in osebje) ter spremljanje in vrednotenje (npr. razvoj ključnih kazalnikov uspešnosti).

Ključnega pomena je, da k ozelenitvi pristopi celotna institucija in da se v proces vključi širok krog zainteresiranih strani. Cilj bi moral biti ustvariti prostor, v katerem bodo lahko k temu procesu prispevale različne pobude za ozelenitev visokošolskega ekosistema – bodisi od spodaj navzgor bodisi od zgoraj navzdol.

Izvajanje takšnega celovitega pristopa zahteva usklajevanje številnih dejavnosti celotne visokošolske ustanove: zato je včasih koristno uporabiti mednarodno priznane sisteme razvrščanja in ocenjevanja ali pa izkoristiti znanje in izmenjavo praks v okviru mednarodnih mrež visokošolskih institucij, kot so npr. Evropske univerze. Ti ne omogočajo le promocije visokošolskih zavodov in povezovanja v mreže, temveč lahko zagotovijo tudi sistemsko pot ukrepov, ki jih je treba sprejeti v okviru prizadevanj za ozelenitev.

IU Green Metric je bila prva mednarodna pobuda za razvrščanje univerz, ki se je osredotočala na zeleni kampus in okoljsko trajnostnost.

QS World University Rankings, dobro uveljavljen mednarodni sistem lestvic uspešnosti univerz, je leta 2023 prav tako uvedel trajnostno lestvico.

Times Higher Education Impact Rankings so edine svetovne lestvice uspešnosti, ki ocenjujejo univerze glede na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov.

AASHE Stars je sistem ocenjevanja, ki temelji na metodi samoporočanja, organizacija s sedežem v ZDA pa podpira usposabljanje univerz za izvedbo lastne ocene, ki jo je mogoče izvesti v več kategorijah.

FEE EcoCampus je program nagrajevanja, ki zagotavlja okvir za usmerjanje visokošolskih institucij na njihovi poti k trajnostnosti kot načinu življenja v kampusu, hkrati pa v proces vključuje osebje, učitelje in študente.

Pobuda za evropske univerze je ambiciozna pobuda EU, katere cilj je vzpostaviti zavezništva med visokošolskimi ustanovami iz vse Evrope v korist njihovih študentov, osebja in družbe. Izvaja se predvsem s sredstvi programa Erasmus+. Takšna zavezništva so tudi dobra priložnost za izmenjavo dobrih praks in pristopov k ozelenitvi visokega šolstva ter za načrtovanje skupnih trajnostnih strategij. Nekatera zavezništva Evropskih univerz se posebej posvečajo spodbujanju zelenega prehoda (npr. EU Green, UNI Green).