Infrastrukturni vidik

Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani (IRI UL) igra pomembno vlogo pri spodbujanju ozelenitve infrastrukture visokošolskih zavodov. Njegova dejavnost temelji na izvajanju interdisciplinarnih znanstveno-raziskovalnih projektov, razvojnih nalog in strokovnih sodelovanj, kjer aktivno vključuje raziskovalce, strokovnjake ter študente Univerze v Ljubljani (UL). Skozi to sodelovanje se krepijo kapacitete UL za ozelenitev infrastrukture in uvajanje tovrstnih vsebin v učne procese. V svojem razvojnem pristopu po meri ljudi združuje družboslovna, humanistična in tehniška znanja ter raziskovalno metodologijo. 

IRI UL ima dostop do najboljših mednarodnih projektov (Obzorje in Erasmus+) in najnovejših praks na področju trajnostnega razvoja, kar omogoča prenos tega znanja in izkušenj v slovensko družbo. Ta prenos se uresničuje preko demonstracijskih projektov in sodelovanj z različnimi deležniki. V Erasmus+ projekte vključuje študente in razvija nove izobraževalne pristope, kjer so vsebine s področja trajnostnosti in okolja v središču učnega procesa. V zahtevnejših raziskovalnih in inovacijskih projektih v EU programu Obzorje 2020 in Obzorje Evropa pa razvija tehnološke in netehnološke rešitve področjih trajnostne energetike, energetske učinkovitosti v stavbah in trajnostnega grajenega okolje, vse to pa prečijo aplikativne družboslovne raziskave.  

Na področju javne infrastrukture IRI UL svetuje UL pri energetski obnovi obstoječih stavb ter načrtovanju novogradenj. Njegova strokovnost je še posebej pomembna pri načrtovanju projektov, ki se osredotočajo na učinkovito rabo energije, uporabo obnovljivih virov energije ter zmanjšanje okoljskega odtisa. IRI UL deluje kot integralni energetski upravljalec stavbnega fonda Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da aktivno podpira procese uvedbe obnovljivih virov energije in zmanjšanje porabe energije v obstoječih stavbah. 

IRI UL tako predstavlja ključno akademsko in raziskovalno podporno enoto, ki pomaga Univerzi v Ljubljani pri doseganju trajnostnih ciljev na področju energetike, okoljskega odtisa ter splošne ozelenitve infrastrukture. S svojim znanjem in izkušnjami prispeva k trajnostnemu razvoju in boljšemu okolju ter krepi vlogo Univerze v Ljubljani kot odgovorne ustanove na področju trajnostne prihodnosti. 

Univerza v Ljubljani bo preko sofinanciranja s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost dobila tudi dve visokošolski infrastrukturi: Kampus Vrazov trg, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani ter novogradnja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani.

Gre za energetsko visoko učinkoviti stavbi s potrebo po primarni energiji, ki bo vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj nič-energijske stavbe. V skladu z veljavno zakonodajo in usmeritvami bo novogradnja vplivala na zagotovitev dostopnosti izobraževanja in delovnih mest za invalide.

Pri projektih se bo v celoti upoštevali načelo, da se ne škoduje bistveno (DNSH), poleg tega sta stavbi načrtovani skladno z DGNB merili in bosta izkazovali celovito trajnostno kakovost, ki upošteva tudi dogodke v prihodnosti. V okviru izvedbe DGNB certificiranja se bo pripravila tudi analiza življenjskega cikla stavb, s katero se bo pridobilo informacije o vplivu stavb in njunih posameznih delov na okolje in s tem informacije o vplivih na podnebne spremembe. Istočasno to omogoča v procesu načrtovanja izbiro okolju bolj prijaznih rešitev ob upoštevanju širokega nabora različnih vplivov.

Organizacijski vidik

Univerza v Ljubljani (UL) bo objavila svojo prvo celovito trajnostno strategijo, ki bo okrepila in usmerjala njeno zavezanost ter aktivno prispevala k trajnostnemu preoblikovanju visokega šolstva in celotne družbe. Njena vsebina bo začrtala krovni pristop univerze k trajnostnemu razvoju ter opredelila njene ključne zaveze in cilje, povezane z različnimi prednostnimi področji, ki bodo določeni na podlagi načel trajnostnega razvoja ter izobraževanja za trajnostni razvoj. V strategiji bodo zajete tudi zaveze, ki se osredotočajo na razvoj in izvajanje dejavnosti, ki podpirajo proces ozelenitve delovanja UL in njenih učnih načrtov.

Kljub temu si UL že prizadeva, da bi (nekatere) njene vsakodnevne dejavnosti postale okolju prijaznejše, kar se kaže v uveljavljenih praksah, ki med drugim vključujejo brezpapirno poslovanje (Rektorat UL), spodbujanje zelenih možnosti mobilnosti za študente in osebje (pobuda za izmenjavo Zeleni Erasmus+, EKO mesec – mesec trajnostne mobilnosti), spodbujanje k recikliranju in zmanjševanju odpadkov, sprejetje energetskega akcijskega načrta UL (2015) in objavljanje letnih poročil o energetskem knjigovodstvu od leta 2015 (Inovacijsko-razvojni inštitut UL).

UL je ustanovila delovno skupino za trajnostni razvoj (ASTRA), ki združuje člane z vseh fakultet in akademij. Namen te delovne skupine je pregledati trenutno stanje trajnostnih dejavnosti in praks na UL ter pripraviti smernice za njihovo nadgradnjo in/ali prihodnji razvoj na naslednjih področjih: mobilnost, energetska prenova stavb, uporaba plastike in brezpapirno poslovanje. V procesu revizije vsakodnevnega poslovanja univerze delovna skupina sledi načelom ciljev trajnostnega razvoja ZN (SDG).

Poleg tega se prizadevanja UL za okolju prijaznejše poslovanje jasno odražajo v njeni dejavni vključenosti v mednarodne (raziskovalne) mreže, ki se ukvarjajo z različnimi trajnostnimi vprašanji. Takšna partnerstva ponujajo veliko priložnost za dialog o izzivih, povezanih s prehodi na trajnostni razvoj, (medsebojno) izmenjavo dobrih praks v zvezi s prizadevanji za ozelenitev v visokošolskem okolju ter razvoj skupnih pobud, študijskih programov, raziskovalnih projektov ali rešitev, povezanih s trajnostnim razvojem. UL je na primer članica dveh takih mednarodnih mrež - EUTOPIA (združenje Evropskih univerz) in mreže The Guild. Predstavniki UL aktivno sodelujejo v delovnih skupinah za trajnostnost, ustanovljenih v okviru obeh povezav (mreža SON - Sustainability Officers Network ter Delovna skupina za trajnostni razvoj). Poleg tega je UL eden od so-vodij projekta in partnerjev, ki sodelujejo pri projektu EUTOPIA-MORE. Namen slednjega je med drugim zagotoviti okvir in smernice za (skupno) institucionalno preoblikovanje članic EUTOPIA ter partnerskih institucij, skladno z načeli ciljev trajnostnega razvoja. Natančneje bo UL vključena v razvoj akcijskega načrta za naslednja strateška področja: ʹpodnebni okvir, energija, mobilnost, viri/odpadkiʹ ter ʹsocialne inovacije in socialno podjetništvoʹ.

Fakulteta za varstvo okolja (FVO) iz Velenja preko svojega kurikuluma, ki se osredotoča na varstvo okolja, pomembno prispeva k zelenemu prehodu, hkrati pa se zaveda, da mora ozeleniti tudi svoje operativne aktivnosti, ne le zaradi zmanjšanja negativnih vplivov na okolje, pač pa tudi zato, ker je to pomemben del t.i. skritega kurikuluma oz. kulture visokošolskega zavoda. FVO je svoj pristop k ozelenitvi operativnih aktivnosti utemeljila na podatkih (evidence-informed approach) in začela projekt izračuna ogljičnega odtisa za leto 2023.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP), ki jih povzroči poraba energentov, materialov in storitev ter izpusti zaradi odpadkov ipd. se izračunavajo po uveljavljeni metodologiji, ki je predpisana s standardom ISO 14064-1. Izdelani so bili tudi prilagojeni vprašalniki za zbiranje podatkov o dejavnostih zaposlenih in študentov, ki so povezane s študijem. Tako bodo lahko zbrali podatke o neposrednih izpustih TGP (obseg 1 in 2), pa tudi posrednih izpustih TGP (obseg 3), povezanih z delovanjem FVO. Prav posredni izpusti, povezani s prevozi zaposlenih na delo in njihovimi službenimi potmi ter prevozi študentov na fakulteto ipd., namreč ključno prispevajo k ogljičnemu odtisu FVO.

Vsak visokošolski zavod s svojim delovanjem vpliva na okolje. Merjenje okoljskega vpliva je nujno za sprejemanje informiranih odločitev, izboljšanje trajnostnosti poslovanja in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Izračun ogljičnega odtisa se osredotoča na količino TGP, ki jih povzroči katerakoli organizacija. Ta izračun pomaga prepoznati in nadzorovati svoje emisije ter razvijati načrte za njihovo zmanjšanje.

Na podlagi rezultatov bo FVO pripravila strateški načrt za zmanjševanje vplivov na okolje. Tako bodo lahko brez dodatnih stroškov ali posegov v infrastrukturo izpuste TGP, ki so povezani z delovanjem FVO, v naslednjem letu bistveno znižali.

Razvito metodologijo bo možno prenesti tudi v druge visokošolske zavode v Sloveniji.