EUROGRADUATE – Evropska pobuda spremljanja diplomantov

Potrebne so… »(…) kakovostne informacije o tem, kaj diplomanti počnejo po pridobitvi kvalifikacije ali opustitvi izobraževanja in usposabljanja, da bi lahko razumeli vzroke težav z zaposljivostjo diplomantov v določenih regijah in gospodarskih sektorjih ali diplomantov določenih disciplin visokega šolstva ali poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter našli rešitve za tovrstne težave.“ Iz priporočil Sveta Evropske unije z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov.

- Eurograduate Slovenija: Informacije o raziskavi in varstvu podatkov (pdf, 55 KB)
- Eurograduate Slovenia: Information about the survey and data protection (pdf, 54 KB)

Evropski trg dela je izredno dinamičen in raznolik, ob enem pa je postavljen pred številne izzive, ki jih prinašajo:

Digitalna preobrazba (hiter tehnološki razvoj, avtomatizacija) in
spreminjanje in izumiranje tradicionalnih panog,
zeleni prehod in
staranje evropskega prebivalstva.

Za sedanjost in prihodnost evropskega trga dela je bistveno tudi, da je zagotovljen nemoten prehod mladih, opremljenih z ustreznim znanjem, veščinami, kompetencami, poleg strokovnih tudi s prečnimi oziroma prenosljivimi kompetencami in ustreznim pristopom do dela, iz sveta izobraževanja na trg dela. Prav tako pa je bistveno, da se mlade v času izobraževanja ustrezno opremi z zavedanjem, da bodo na svoji karierni poti nujno nenehno dopolnjevali, nadgrajevali svoja znanja in veščine in pridobivali tudi povsem nova znanja. Potrebna je torej tudi priprava mladih v smeri dolgoročne karierne orientacije in priprave na vseživljenjsko izobraževanje preko krajših modulov (mikrodokazila), ki bodo zagotovila pridobitev kompetenc in znanj, ki bodo omogočila izpolnjevanje hipnih in trenutnih potreb trga dela. Pomembno je, da se na hitro spreminjajoče razmere na trgu dela, ustrezno odzovejo tudi izobraževalne institucije. Eno od orodij v kontekstu povezovanja izobraževalnega sistema z okoljem (družbo) in posledično tudi trgom dela in odzivnostjo na spremembe le-tega, so t.i. podatki o trgu dela (Labour Market Information), katerega del predstavljajo tudi kakovostni podatki o zaposlenost in zaposljivosti diplomantov vseh ravni izobraževanja. Ključen je torej dostop do povratne informacije o tem, kje se mladih po zaključku izobraževanja ali po opustitvi le-tega zaposlujejo, oziroma kaj po zaključenem izobraževanju počnejo.

Povratne informacije so koristne tako za izobraževalne zavode, ki lahko na podlagi analize uskladijo študijske (izobraževalne) programe in načine poučevanja, kot tudi za oblikovalce politik, ki si prizadevajo izboljšati zaposljivost diplomantov, odpraviti vrzeli in neusklajenosti med spretnostmi ter spodbujati socialno vključenost, dostopnost in mobilnost ter navsezadnje, podpirati zavode pri razvoju svojih učnih načrtov oziroma študijskih programov in načinov poučevanja. Prav tako so te informacije uporabne za bodoče študente in dijake, diplomante in njihove starše, delodajalce in predstavnike delodajalcev itd.

V Republiki Sloveniji se je v okviru projekta „Vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji in posodobitev eVŠ (2018 – 2020/2022) postavil sistem za potrebe nacionalnega spremljanja zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov z uporabo podatkov pridobljenih iz administrativnih virov. Projekt EUROGRADUATE - European Graduate Tracking Initiative - 2nd Phase of the Eurograduate Pilot Survey 2022 – 2024 se spremljanja diplomantov loteva na način anketiranja diplomantov na nacionalni ravni.

Slednji je v Republiki Sloveniji že v uporabi na institucionalnem nivoju, kjer visokošolski zavodi spremljajo svoje diplomante preko različnih vprašalnikov. Oba sistema imata tako pozitivne kot tudi nekatere negativne vidike, povezane z obsegom podatkov in kakovostjo podatkov, populacijo diplomantov zajetih v raziskavo, različnimi stopnjami odzivov, ki lahko zmanjšajo težo pridobljenih rezultatov zaradi reprezentativnosti, omejenega geografskega obsega, primerljivostjo itd. Izkušnje, pridobljene z obstoječimi anketami na ravni visokošolskih zavodov so dragocene, ker tvorijo trdno podlago za projektne aktivnosti.

Projekt EUROGRADUATE-SI-EU

Z letom 2022 se Republika Slovenija v koordinaciji Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) vključuje v evropski projekt EUROGRADUATE - European Graduate Tracking Initiative - 2nd Phase of the Eurograduate Pilot Survey 2022 – 2024, v nadaljnjem besedilu EUROGRADUATE 2nd Pilot; nacionalni del projekta se izvaja pod nazivom »EU-SI-GRADUATE«).

V okviru projekta EU-SI-GRADUATE se načrtuje izvedba nacionalnega anketnega spremljanja visokošolskih diplomantov prve, druge in tretje stopnje, ki so svoj študij zaključili v Republiki Sloveniji v letih 2016/2017 in 2020/2021 (oziroma eno in pet let po dokončanju šteto v letu 2022). Anketiranje bo tako izvedeno v vsaki posamezni sodelujoči državi, vendar bo usklajeno in koordinirano na EU ravni. Tako bo med drugim omogočena tudi ustrezna primerjava podatkov pridobljenih med v projektu sodelujočimi državami.

EU-SI-GRADUATE projekt je razdeljen na štiri delovne pakete, ki bodo izvedeni v sodelovanju med MIZŠ (nosilec projekta in Nacionalna referenčna točka pobude Eurograduate – NRP/National Reference Point) in nacionalno skupino ekspertov oziroma Nacionalnim raziskovalnim timom (NRT/National Research Team).

Na EU ravni bosta nacionalnim projektom v sodelujočih državah nudila podporo dva konzorcija. Konzorcij Support Service Team – European Network of Graduate Tracking bo v sodelovanju z NRP-ji, ki se nahajajo v vsaki v projektu sodelujoči državi, in v sodelovanju z ostalimi deležniki, koordiniral in spremljal izvajaje Priporočil Sveta z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov in priporočil, ki jih je med svojim dvoletnim mandatom oblikovala ekspertna skupina za spremljanje diplomantov pri Evropski komisiji („Towards a European graduate tracking mechanism“, Recommendations of the expert group: October 2018 - October 2020, 2021). Konzorcij Eurograduate bo skupaj z NRT-ji v sodelujočih državah koordiniral izvedbo anketiranja na operativni ravni (z dogovorjeno in poenoteno metodologijo in skladno s časovnico projekta).

V okviru anketiranja bodo države skladno s svojo projektno prijavo zajele do tri sklope vprašanj oziroma podatkov. V okviru SI-EU-GRADUATE ankete bodo zajeti vsi trije skopi A (osnovne informacije/fakti o diplomantu, npr.: starost, državljanstvo, stopnja zaključene izobrazbe, zaposlitev v času anketiranja), B (priporočene informacije, npr.: zadovoljstvo s pridobljenimi kompetencami v času študija, relevantnost pridobljenih kompetenc pri opravljanju dela, zadovoljstvo s trenutno zaposlitvijo, ocena kakovosti zaposlitve) in C (informacije t.i. Evropskega modula, npr.: neekonomski vidiki visokega šolstva, odnos do družbe in življenjskega okolja, udejstvovanje pri aktivnostih v družbi v smeri aktivnega državljanstva).

Namen in cilj projekta

Namen projekta Eurograduate 2nd Pilot (druga izvedba v obdobju 2022 - 2024) je zbrati primerljive podatke o diplomantih in njihovi zaposljivosti in zaposlenosti v sodelujočih evropskih državah in postaviti osnovo za zbiranje longitudinalnih podatkov o diplomantih terciarnega izobraževanje ter o njihovi zaposljivosti, ustreznosti znanj in spretnosti, ki jih diplomanti pridobijo z izobraževanjem. Pomembno ciljno skupino bodo predstavljali tudi diplomanti, ki so se preselili v druge države članice EU in države Evropskega gospodarskega prostora zaradi izobraževanja, dela ali osebnih razlogov.

Projekt bo s pridobljenimi rezultati anketiranja na nacionalni ravni prispeval k nadaljnjemu razvoju sistema sledenja visokošolskih diplomantov na EU in na nacionalni ravni. Poleg tega bo prispeval h krepitvi sodelovanja med slovenskimi visokošolskimi zavodi vseh vrst ter oblikovalci politik in drugimi deležniki. Dopolnil bo obstoječi nabor podatkov pridobljenih iz administrativnih virov s podatki, ki jih je pri svojem dvoletnem delu identificirala ekspertna skupina za sledenje diplomantov pri Evropski komisiji. Pričakovano je, da bo projekt postal del procesa pri razvoju oblikovanja nacionalnih politik in razvoju visokošolskih zavodov in visokošolskega sistema ter da bo prispeval h kulturi nenehnega izboljševanja kakovosti visokošolskega izobraževanja. Prav tako bo projekt s koordiniranim pristopom k zbiranju podatkov na nacionalni ravni in v vseh sodelujočih državah omogočil primerljivost podatkov med državami in postavil osnovo za dolgoročnejše spremljanje.

Tako pridobljen nabor podatkov bo poleg visokošolskih zavodov, koristil tudi širši skupini deležnikov, kot so NAKVIS, odločevalci in usmerjevalci politik, delodajalci, študentske organizacije, itd. S sodelovanjem pri projektu in razvojem nacionalne anketne raziskave bo Republika Slovenija pridobila dodaten niz podatkov.

Aktivnosti projekta

Projekt, ki bo trajal dve leti, bo potekal v štirih delovnih paketih (work packages). Projektni cilji in specifični cilji vsakega delovnega paketa so med seboj tesno povezani in soodvisni, pri čemer vse dejavnosti in ugotovitve temeljijo na znanju in rezultatih, pridobljenih v predhodnem delovnem paketu.

Priprava na anketiranje: glavni cilj prvega delovnega paketa je opredelitev osnovnih smernic za oblikovanje Nacionalnega raziskovalnega tima ter določitev raziskovalnega načrta za izvedbo anketiranja, vrsto in obseg podatkov, ki jih bo potrebno pridobiti ter izbiro metodologije za zbiranje podatkov.
Izvedba anketiranja: Glavni cilj je izvesti anketo in zbrati podatke na podlagi raziskovalnega načrta, razvitega v prvem delovnem paketu.
Diseminacija rezultatov anketiranja: Glavni cilj tretjega paketa je oblikovati in vzpostaviti ustrezna komunikacijska orodja in strategije za podporo uporabnikom podatkov in deležnikom. Podana bo ustrezna interpretacija rezultatov in načrt za njihovo razširjanje. Vzpostavitev tovrstnega komunikacijskega orodja je ključna zato, da se bodo zbrani podatki ustrezno uporabljali v statističnih poročilih in bodo ustrezno posredovani zainteresiranim uporabnikom.
Upravljanje in koordinacija projekta: Glavni cilj je zagotoviti učinkovito izvajanje projektnih aktivnosti, ki bodo izpeljane znotraj zastavljenega proračuna in časovnega okvirja ter uspešno doseči cilje projekta.

Ozadje projekta in priprave na projekt

Z namenom, da bi Evropska unija (EU) izboljšala razpoložljivost in primerljivost podatkov o zaposljivosti, s poudarkom na spremljanju ustreznosti znanj in spretnosti diplomantov držav članic EU, je Svet sprejel Priporočilo z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov. Priporočilo spodbuja države članica, naj razvijajo, izvajajo in uporabljajo celovite sisteme sledenja/spremljanja diplomantov terciarnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja (nivoji 4-8 evropskega klasifikacijskega okvirja), s ciljem uporabe podatkov:

(a) pri krepitvi poklicnega svetovanja za bodoče in sedanje študente oziroma dijake ter diplomante;

(b) kot podporo pri oblikovanju in posodobitvi učnih načrtov, da bi se izboljšala pridobivanje relevantnih znanj in spretnosti ter zaposljivost;

(c ) pri izboljšavi usklajenosti v znanjih in spretnostih, da bi podprli konkurenčnost in inovativnost na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter odpravili pomanjkanje strokovnega znanja;

(d) za načrtovanja za spreminjajoče se potrebe v zaposlovanju, izobraževanju in družbi ter te potrebe tudi napovedovati in

(e) kot prispevek k razvoju politike na nacionalni ravni in ravni EU.

Skladno s priporočili Sveta je Evropska komisija leta 2018 ustanovila delovno skupino strokovnjakov držav članic, ki je pripravila in leta 2021 objavila operativna priporočila za izboljšanje razpoložljivosti in primerljivosti med podatki držav članic EU o diplomantih in njihovi nadaljnji zaposlitvi (Več v: Towards a European graduate tracking mechanism Recommendations of the expert group: October 2018 - October 2020). Strokovna skupina je sklenila, da je pomembno oblikovati koordinacijski model, ki lahko spodbudi razvoj sledenja diplomantom v Evropi, pri čemer se v celoti spoštujejo pristojnosti in izbire držav članic in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora (EEA države) ter zagotovi dopolnjevanje z obstoječimi nacionalnimi pobudami za spremljanje diplomantov. Na podlagi teh priporočil je Evropska komisija v postopku vzpostavitve evropske mreže za spremljanje diplomantom, ki jo sestavljajo novoustanovljene Nacionalne referenčne točke za spremljanje diplomantom (National Reference Points on graduate tracking, NRP) in zainteresirane strani na ravni EU, ki jim bo pomagala podporna služba. Evropska komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami EU in drugimi državami EEA za vzpostavitev periodične (redne) evropske raziskave o diplomatih, ki bi potekala vsake štiri leta. Študija izvedljivosti je pokazala, da bi bila uvedba evropske raziskave za sledenje/spremljanje diplomantov izvedljiva v večini evropskih izobraževalnih sistemov, ki so tudi vključeni v program Eramsus+.

Slednje se je pokazalo tudi z letom 2018 (zaključena 2020), ko se je v osmih državah članicah EU in EEA državah pričela tudi prva pilotna raziskava Eurograduate 1st pilot z namenom postavitve temeljev za nadaljnjo trajnostno evropsko raziskavo diplomantov.

Krepitev zmogljivosti za potrebe projekta EUROGRADUATE-SI-EU (EGTI ECORYS – CAPACITY project)

V okviru priprav na izvedbo projekta EUROGRADUATE-SI-EU je Evropska komisija v sodelovanju z izvajalcem ECORYS podprla izvedbo specifičnih delavnic in seminarjev vsebinsko prilagojenih prepoznanim potrebam posamezne države z namenom krepitve znanj za kakovostnejšo izvedbo projekta Eurograduate 2nd pilot. V Republiki Sloveniji so bile v obdobju med oktobrom 2021 in aprilom 2022 izvedene naslednje delavnice in usposabljana v prvi vrsti namenjene visokošolskim zavodom in višjim strokovnim šolam: »Diplomanti – Izpolnjevanje potreb trga dela in družbe«; »Spremljanje diplomantov in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)«; »Diplomanti – uporaba podatkov o zaposljivosti«; »Diplomanti – Kako zagotoviti odzivnost anketirancev pri spremljanju diplomantov« in »Veščine in znanja v visokem šolstvu – identifikacija in sledenje«.

Financiranje

Projekt EUROGRADUATE-SI-EU se financira s sredstvi programa Erasmus+ (90%) in Republike Slovenije (10%) v skupni višini 67.410 EUR.